Slovenske avtoceste

Izgovorov pri voznikih, zakaj nimajo vinjete, je veliko, a nobeden ne »vžge«

Andraž Zupančič
31. 1. 2024, 18.55
Deli članek:

Avtocestni križ v Sloveniji je seveda plačljiv; vinjete niso prav poceni, a so vsaj malce sprostile promet na avtocestah. Po uvedbi elektronskih nam ni treba več lepiti nalepk na sprednja stekla vozila, zato pa velja spomniti, da je ta čas treba kupiti novo vinjeto.

STA
Z vinjetnim sistemom se je sprostilo veliko prometa.

Ostanek dediščine starih vinjet, ki so veljale do konca januarja vsako leto, je, da bo prav zdaj veliko voznikov moralo kupiti novo. Če pustimo ob strani tiste, ki vinjeto kupijo za krajše obdobje – so zdaj v ospredju celoletne, ki niso ravno poceni. Res pa je tudi, da je nakup e-vinjete preprost, pa še opozorilo dobite na mobilni telefon ali po elektronski pošti, da vam bo potekla stara vinjeta. Zato izgovora »sem pozabil« raje ne uporabljajte.

Na Darsu so nam povedali, da prav februarja preneha veljavnost največ letnim e-vinjetam; prihodnji mesec jih preneha veljati 486.691. »Ker letne e-vinjete veljajo eno leto od datuma, ki ga je uporabnik določil za začetek veljavnosti, se bo delež prodanih letnih e-vinjet v januarju in februarju, ko se je v preteklosti prodala večina letnih vinjet, z leti postopoma zmanjševal in se razporedil skozi celo leto, zaradi nakupov novih vozil, menjave registrskih oznak in podobno, zato primerjave prodaje po mesecih predvsem za letne e-vinjete ne bodo več merodajne,« so napovedali pri Darsu.

Največ je tedenskih

Sicer pri nas prodajo daleč največ tedenskih e-vinjet za osebna vozila, lani so jih prodali kar 5.058.577, prodaja teh kratkoročnih e-vinjet pa je, razumljivo, največja v turističnih poletnih mesecih. Vsega skupaj pa je Dars lani prodal 8.601.940 vinjet.

Marko Vavpotič
Na portalih so kamere, ki pokrivajo celoten avtocestni obroč, zato se kontroli ne morete izogniti.

Ker je prodaja vinjet dejansko tudi prihodek družbe Dars, v podjetju poudarjajo, da denar uporabijo za gradnjo in vzdrževanje avtocestnega omrežja ter odplačilo kreditov, najetih predvsem za gradnjo novih avtocest in hitrih cest. »V letu 2022 so cestninski prihodki znašali nekaj več kot 479 milijonov evrov, 195 milijonov evrov od prodaje e-vinjet, 267 milijonov evrov od cestninjenja tovornih vozil, 17 milijonov evrov pa je bilo pobrane predornine za vožnjo skozi karavanški predor. Za leto 2023 bomo lahko podatke posredovali konec marca, sicer pa bodo prihodki od vinjet ter predornine za Karavanke za leto 2023 višji kot leta 2022, medtem ko pri tovornem prometu rasti prihodkov ni pričakovati. Cestninski prihodki sicer v splošnem rastejo, saj se povečuje tudi promet na našem avtocestnem omrežju,« še pravijo.

Izgovori so včasih smešni

Veliko sprememb v prihodnje na področju vinjet ne bo, ne pri razredih ne pri obliki, pravijo na Darsu, so pa ob prehodu na elektronski način kupovanja zabeležili kar nekaj napak uporabnikov, namernih ali nenamernih. Sicer med kršitelji še vedno prevladujejo tujci; najpogosteje obravnavajo tiste, ki sploh nimajo e-vinjete, sledijo tisti, ki jim je potekla, manj pa je voznikov z napačnim cestninskim razredom, v manjšini so tudi tisti z napačno registrsko oznako. »Najpogostejše v opravičilo navajajo, da niso vedeli, da potrebujejo vinjeto; nekaj jih je navedlo, da so mislili, da jo imajo, ali pa niso vedeli, da jim je že potekla. Pogost izgovor je tudi uporaba avtomobila, ki ni njihov, od službenega do nadomestnega, najdejo se celo taki, ki so nevede zapeljali na avtocesto, ali pa se izgovarjajo, da jim je vinjeta potekla samo za kak dan ali dva.«

arhiv
Z vinjetami imajo največ težav tujci, domačini pa se radi zatipkajo.

Pogosto so naleteli tudi na težave pri nakupu vinjet; največ napak se pojavi pri zapisu registrske označbe vozila: zatipkajo se pri posamezni črki ali številki, druga pogosta napaka so sicer pravilne črke in številke, vendar v napačnem zaporedju. »Nekateri zamenjajo med seboj podobne znake, na primer črka O namesto številke 0. Spet drugi iz prometnega dovoljenja prepišejo prvo registrsko označbo, pod katero je bilo registrirano njihovo vozilo, čeprav ima zdaj že drugačno. Napake se pojavijo tudi pri izboru države registracije vozila. Nekateri uporabniki navedejo napačni cestninski razred, na primer 2A namesto 2B, pri določitvi cestninskega razreda je lahko uporabnikom v pomoč tudi povezava na internetni strani, na kateri kupijo vinjeto. Včasih pa se uporabniki zmotijo tudi pri določitvi obdobja veljavnosti, na primer izberejo napačno časovno obdobje trajanja e-vinjete ali določijo napačen datum začetka veljavnosti,« še povedo na Darsu.

Učinkovit lov

Globe od cestninskih prekrškov se v celoti stekajo v državni proračun in niso prihodek družbe Dars, sistem nadzora pa je očitno vse bolj učinkovit. Lani so tako ujeli okoli 60 tisoč kršiteljev, največ na štajerskem (skupaj s pomurskim in podravskim) in dolenjskem (skupaj z ljubljanskim obročem) avtocestnem kraku. V letu 2022 je bilo v okviru nadzora e-vinjet izdanih približno 52.000 glob.

posnetek zaslona
Domačini se ob elektronskem nakupu pogosto zatipkajo pri navedbi registrske oznake.

Če so nekoč le fizično lovili prekrškarje in so se mnogi mesece vozili brez vinjete, je danes skorajda nemogoče uiti nadzoru. Pokrito imajo tako rekoč celotno avtocestno omrežje, in sicer z 20 stacionarnimi kamerami, ki jih nameščajo ali premeščajo na 25 portalov informativne signalizacije (SPIS), sčasoma jih bodo namestili tudi na predvidenih 75 drogov, ki bodo  postavljeni ob avtocestah. Imajo še 40 prenosnih kamer na stojalih, ki jih cestninski nadzorniki lahko postavijo kjerkoli ob cestninskih cestah, pa tudi mobilne enote, in sicer v ta namen uporabljajo 33 s kamerami opremljenih vozil. Ročne naprave, v vsakem vozilu imajo po eno, večinoma uporabljajo za preverjanje parkiranih vozil na avtocestnih počivališčih.

Časa imajo 20 dni

Na Darsu pojasnjujejo, da nadzor nad uporabo e-vinjet poteka 24 ur na dan, vse dni v letu, ko sistem zajame sliko vozila in samodejno prepozna registrsko oznako: »Domačim voznikom pošiljamo plačilne naloge in račune za e-vinjete praviloma po pošti, imamo namreč dostop do vseh potrebnih podatkov. Kršiteljem iz držav EU pošiljamo plačilne naloge in račune za e-vinjete po pošti, ker pa je postopek zamuden, bomo tudi v bodoče poskušali kar največ tujih kršiteljev sankcionirati na nadzornih točkah, počivališčih, mejnih prehodih. Razlika v primerjavi z nadzorom pred uvedbo e-vinjete je le v tem, da so kršitelji zaznani s kamerami že pred točko, na kateri jih lahko ustavimo, nadzornik pa dobi informacijo o tem, katero vozilo je treba ustaviti.«

Slikovno gradivo lahko hranijo 20 dni in v tem času morajo uvesti postopek o prekršku (poslati plačilni nalog ali poziv lastniku vozila), sicer se slikovno gradivo zbriše. Vseeno pa mnogi ne želijo prevzeti te pošte ali jo prevzamejo šele po nekaj dneh, medtem pa nadaljujejo s prekrški, in kazni se tako le seštevajo. Torej je najceneje, če vozniki pravočasno kupijo pravo vinjeto in se s tem ne ubadajo več, temveč se mirno vozijo po svojih opravkih.