Trgovina z ljudmi cveti

Tihotapci služijo, državljani pa plačujemo milijonske stroške

Mojca Zemljarič
8. 7. 2023, 13.41
Deli članek:

Slovenija na severu Balkanskega polotoka predstavlja vrata v Evropo, ki državljanom držav tretjega sveta, zlasti Azijcem in Afričanom, predstavlja Indijo Koromandijo. Po balkanski tihotapski poti gredo trume migrantov, ki tihotapcem v upanju na boljši jutri drago plačajo za organizacijo poti in prevoz.

STA
Slovenska policija je lani na prste stopila 301 tihotapcu z ljudmi, predlani jih je ujela 233. Letos so jih obravnavali že 179, med njimi je bilo 173 tujcev in šest slovenskih državljanov.

O kakšni številki nezakonitih prehodov južne evropske meje se dejansko lahko pogovarjamo, ni moč navesti. Nedvomno je zelo visoka, saj varuhom reda in državne meje v sito ne uspe uloviti vseh, ki so na območje schengenske ureditve prišli na nezakonit način. A že uradna številka o številu nezakonitih migrantov v državi je lahko skrb vzbujajoča. Lani so jih policisti izsledili 32.000, letos do konca maja pa 15.500; pred desetletjem se je številka gibala pod tisoč. Največ ilegalnih migrantov odkrijejo na primorskem in dolenjskem koncu države.

Policija na stroške davkoplačevalcev taksi služba

Tujcev, ki nezakonito pridejo v državo oziroma na območje Evropske unije, slovenska država ne kaznuje. Imajo dve možnosti: ali zaprosijo za mednarodno zaščito (azil) ali pa jih vrnejo v državo, iz katere so prišli v Slovenijo, običajno je to Hrvaška. Lani je po podatkih vladnega urada za oskrbo migrantov prošnjo za azil oddalo skoraj 6.800 tujcev, med njimi je bilo največ državljanov azijskih držav (Afganistan, Indija, Bangladeš, Pakistan) in Kube. Letos ob polletju je urad prejel nekaj čez 3.100 prošenj, med prosilci je največ Afričanov – Maročanov in Alžircev. Sledijo Pakistanci, Indijci in Rusi. Pred petimi leti (2018) je bila celoletna številka prošenj tujcev za azil približno takšna, kot je danes polletna, kar je še eden od pokazateljev, da število migracij narašča.

Pexels
Od sredine leta 2020 je za kaznivo dejanje tihotapljenja ljudi, ki ga sankcionira 308. člen Kazenskega zakonika, predvidena višja zaporna kazen.

Največ migrantov je Azijcev
Po oceni mednarodne organizacije za migracije je bilo leta 2017 na svetu 258 milijonov migrantov; največ ljudi je zapustilo Indijo, Mehiko, Rusijo in Kitajsko. Celina z največ migracijskimi gibanji je Azija, od tam izhaja okoli sto milijonov izseljencev. Polovica jih je ostala znotraj celine, a v drugi državi. Približno 20 milijonov Azijcev se je izselilo v Evropo, 15 milijonov pa v Severno Ameriko. Okoli deset milijonov ljudi je bilo v letu 2017 beguncev iz Sirije, Afganistana in Iraka. Navedene podatke smo povzeli iz aktualne Strategije Vlade RS na področju migracij. Podatki ne prikazujejo števila nezakonitih migracij, temveč vseh, tudi legalnih. Motiv za selitve je predvsem izboljšanje socialnega in ekonomskega položaja ter iskanje dela.

Večina tujcev zapusti azilni dom

Dejstvo je, da možje v modrem v postopkih z nezakonitimi migranti več ali manj opravljajo jalovo delo, saj tujci po vseh opravljenih postopkih in nastanitvi v azilnih domovih gredo običajno svojo pot naprej. Da je res tako, navaja tudi Policija v svojem letnem poročilu: »Namero za mednarodno zaščito tujci zlorabijo tako, da azilne zmogljivosti samovoljno zapustijo in nadaljujejo pot v ciljne države.« Temu pritrjujejo še podatki urada za oskrbo migrantov o številu nastanjenih tujcev ob koncu leta v azilnih domovih. Lani ob koncu leta jih je bilo 370, medtem ko jih je prošnjo za azil oddalo približno 6.800.

Na ptujskem sodišču v petih letih 1,5 milijona evrov za tolmače

Medtem ko Policija ujetim ilegalnim migrantom dejansko dela medvedjo uslugo in jih brezplačno »taksira« do azilnih domov, kjer imajo nastanitev in hrano, se vozniki kazenskemu pregonu običajno ne morejo izogniti. Čakata jih pripor in sojenje. Na ptujskem okrožnem sodišču so največ tihotapcem z ljudmi sodili v letu 2019, ko so obravnavali 35 primerov. Letos obravnavajo dva primera, ki še nista končana. Ker so obtoženi v večini primerov tujci, jim je treba v skladu z zakonodajo zagotoviti tolmače, ki jih plača sodišče. Ptujsko okrožno sodišče je imelo najvišje stroške s tolmači v letu 2020 – 426.000 evrov. Predlani so ti stroški znašali 416.000 in lani 330.000 evrov, v preteklih petih letih se je skupaj nabralo za 1,5 milijona evrov izdatkov (!?). Gre za stroške, ki jih, enako kot stroške postopka, saj so tihotapci običajno brez premoženja in uradnih prihodkov, pokrijeta sodišče oziroma državni proračun. Okrožno sodišče na Ptuju je največ tolmačev v preteklih petih letih najelo za arabski, angleški, nemški, turški, ruski, ukrajinski, romunski in srbohrvaški jezik, je povedala predsednica sodišča Albina Hrnec Pečnik.

Sašo Švigelj/M24.si
Tujcev, ki nezakonito pridejo v državo oziroma na območje Evropske unije, slovenska država ne kaznuje.

Na Primorskem nedavno ujeli eno od skupin tihotapcev

Glede na to, da je koridor Hrvaška–Slovenija–Italija ena od glavnih tranzitnih poti nezakonitega tihotapljenja ljudi, so varnostni organi vseh treh držav izvedli skupno preiskavo, ki je trajala leto in pol, končali so jo konec junija. Člani organizirane kriminalne združbe so bili državljani Albanije, Kosova in Severne Makedonije; 16 jih je bivalo v Italiji, eden v Severni Makedoniji. »Ocenjujemo, da je kriminalna združba pridobila najmanj 394.000 evrov protipravne premoženjske koristi. Cena za posamezen prevoz od BiH do Italije je znašala okoli 3.500 evrov na osebo. Ocenjujemo, da so si prevozniki ilegalnih migrantov čez ozemlje Slovenije v Italijo pridobili nezakonito premoženjsko korist v višini približno 300 evrov za uspešno opravljen prevoz, medtem ko so t. i. peš vodiči za svoje uspešno opravljeno delo pridobili višjo vsoto, približno 400 evrov na osebo,« so pojasnili na Policiji.