Deficitarni poklici

Ustrezne delovne razmere in nagrajevanje, pa jih ne bo treba iskati z lučjo pri belem dnevu

Andraž Zupančič
30. 6. 2023, 06.13
Deli članek:

Vsi jih potrebujemo, a jih je vseeno premalo. Danes Slovenci veljamo za dobro izobražen narod, a s premalo praktičnimi izkušnjami. Zato vsako leto odgovorni preučijo trg dela in vpise v izobraževalne programe ter določijo, v katere poklice bo država dodatno vlagala. A določene korake pri iskanju delavcev, ki jih primanjkuje, lahko opravijo tudi podjetja sama.

Jure Kljajić
Mladi se le stežka odločajo za določene poklice, čeprav imajo prav v teh panogah službo tako rekoč zagotovljeno.

Problematika deficitarnih oziroma tistih poklicev, za katere ni dovolj zanimanja, pa bi slovenska ekonomija mojstre na teh področjih še kako potrebovala, je prisotna že nekaj let, če ne desetletij.

Ukrepov, kako narediti določene poklice zanimivejše, ni malo, med najbolj priljubljenimi pa so seveda posebne štipendije. Tudi letos se lahko kandidati, ki jih zanima kateri od poklicev iz nabora deficitarnih, nadejajo nekaj državne pomoči. In morda bo državi tako uspelo nagovoriti kakšnega bodočega kamnoseka, peka, inštalaterja, mizarja ali dimnikarja, če jih naštejemo le nekaj.

Letos so v nabor deficitarnih uvrstili kar 81 poklicev. Dijaki lahko prošnjo oddajo do 22. septembra, za vse štipendije, letos jih bodo razdelili tisoč, pa je država namenila 3,675 milijona evrov. Dijak bo dobil na mesec 107 evrov.

Mladi naj že zdaj razmišljajo o poklicih prihodnosti

A zakaj sploh štipendije, zakaj določenih poklicev tako zelo primanjkuje? Na ministrstvu za delo menijo, da mladi te poklice preprosto premalo poznajo. »Mladim je treba omogočiti, da se s poklici seznanjajo postopoma, skozi ves proces šolanja in obšolskih dejavnosti, poklice je treba predstaviti na zanimiv način, jim dati priložnost, da posamezna opravila preizkusijo ter obiščejo in spoznajo delodajalce,« menijo na ministrstvu.

Kako uspešen je sistem dodatnega štipendiranja, pa pove ugotovitev, da se je v letih od 2015 do 2019 povečalo zanimanje za poklice mizarja, oblikovalca kovin – orodjarja, mehatronika operaterja. Kot poseben primer so navedli tudi kamnoseka. V Sloveniji imamo približno sto kamnoseških podjetij, ki so predvsem družinska, vpis pa se je močno povečal, a očitno ne toliko, da poklica letos ne bi uvrstili med deficitarne. »Vedeti je treba, da je to butični poklic, ki združuje tradicijo, ohranjanje kulturne dediščine in umetnost ter se kombinira z naprednimi tehnologijami in novimi znanji.«

Saša Boštjančič, direktorica zaposlitvenega portala Optius.com, pa meni, da je prav, da si mladi izberejo poklic, ki jih bo veselil, vendar naj se vseeno pozanimajo, kateri poklici so oziroma bodo poklici prihodnosti. »Že danes vemo, da bodo to poklici, povezani s starajočo se populacijo oziroma z razvojem tehnologije, robotizacije, umetne inteligence, zelena delovna mesta … Podatki kažejo, da so generacije v Sloveniji vse bolj izobražene, a se moramo vprašati tudi, kdo bo potem delal v poklicih, katerih mojstre že danes iščemo z lučjo pri belem dnevu, kot so mizar, polagalec ploščic, zidar, frizer, kuhar …«

Od uvedbe bolonjske reforme študentje običajno študirajo dlje in na trg dela prihajajo kasneje. Prebivalstvo je vse bolj izobraženo, a s pomanjkljivim praktičnim znanjem, ki ga s šolanjem ne morejo pridobiti in imajo posledično slabše možnosti zaposlitve.

Več kot polovica podjetij išče specifične delavce

Na zavodu za zaposlovanje opozarjajo, da se je v povprečju kar 56 odstotkov delodajalcev srečalo s pomanjkanjem ustreznih kadrov. Med poklici, v katerih imajo delodajalci največ težav pri iskanju ustreznih kadrov, so vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, varilci, zidarji, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, prodajalci, kuharji, natakarji, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki v uradih, bolničarji, negovalci v zavodih in predmetni učitelji v osnovni šoli.

Nika Rakonjac s portala Mojedelo.com dodaja, da so deficitarni poklici običajno zahtevni, tudi fizično naporni, dela se ob vikendih in praznikih, s spremenljivim urnikom, kar ne dopušča veliko možnosti usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja, in to zagotovo vpliva, da se mladi za te poklice ne odločajo pogosto. V številnih primerih tudi višina plačila ne spodbuja k zanimanju za te poklice.

Saša Boštjančič prav tako ni prav optimistična. Kljub temu (ali pa ravno zaradi tega), da imamo v Sloveniji rekordno zaposlenost in le 47 tisoč brezposelnih, bi lahko ob sedanjem razvoju trga dela kaj kmalu za deficitarne označili že skoraj vse poklice, ne le »tradicionalnih«.

Kratkoročno ima sicer pomanjkanje delovne sile lahko pozitiven vpliv na izboljšanje plač in delovnih pogojev, srednjeročno in dolgoročno pa lahko omejuje možnosti gospodarske rasti. Zato zdaj pripravljajo novo davčno olajšavo za zaposlovanje v poklicih, za katere na trgu dela primanjkuje iskalcev. Delodajalec bo tako lahko uveljavljal davčno olajšavo za zaposlovanje.

Bolj spoštljiv odnos bi precej pomagal

Ob tem bi se morali delodajalci zavedati, da dobri kadri niso strošek, temveč investicija. »Ustrezno ravnanje s človeškimi viri je pomembno za razvoj zaposlenih in dobro vzdušje v podjetju ter ustvarja dobro javno podobo podjetja in tako večji domet pri iskanju ustreznih kadrov. Poleg višine plačila so vse pomembnejši tudi pogoji dela in medosebni odnosi v podjetju, razvojne možnosti,« so povedali na zavodu za zaposlovanje.

Nika Rakonjac dodaja, da podjetja lahko ponudijo štipendije in prakso ter se predstavijo na kariernih sejmih, da se z iskalci zaposlitve srečajo osebno. Določena podjetja tudi že pripravljajo programe prekvalificiranja, interno šolanje oziroma izobraževanje bodočih zaposlenih. »Zaposlijo jih tudi brez predhodnih znanj in jih izučijo sama. Aktivna so tudi pri uvozu tujcev na delovna mesta in jim ponujajo pomoč pri pridobitvi ustreznih dokumentov za bivanje oziroma pomoč pri učenju slovenskega jezika, če je treba, da je proces čim lažji. V panogah, ki si to lahko privoščijo, lahko delo dodatno stimulirajo.«