Pod oknom predsednika vlade Roberta Goloba je vse od prevzema oblasti velika gneča. Glasovi, ki jih sliši v svojo pisarno, niso milozvočne podoknice, ampak glasne in mestoma jezne zahteve po več. Višje plače za zdravnike, za učitelje, za vojake, za gasilce, snažilke ... Zahteve prihajajo tudi iz sosednjih pisarn: več za upokojence, za stanovanja, za vojsko ... Kot kaže, si predsednik vlade ne zatiska ušes, ampak iskreno dela na tem, da bi ugodil vsem.
Pripravlja se reforma plač v javnem sektorju, ki naj bi zaživela že v nekaj mesecih, terjala pa bo vsako leto več sto milijonov evrov. Koliko, se še ne ve. Prenovili naj bi celoten sistem javnega zdravstva, ki zadnja leta, kljub višanju plač in prispevkov, vedno več denarja dobiva iz proračuna. Pričakujemo lahko, da bo ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, reforma gor ali dol, v zdravstveno blagajno treba prispevati več.
Pred referendumi je vlada obljubila, da bo še letos v življenje spravila Zakon o dolgotrajni oskrbi, katerega glavna pomanjkljivost je bila, da ni predvideval primernega vira financiranja, skoraj zagotovo pa bo potreben dodaten prispevek, s katerim bo treba zbrati potrebnih 350 milijonov evrov.
100 milijonov za stanovanja
V velikem slogu se je napovedala prepotrebna prenova ali, bolje rečeno, vzpostavitev stanovanjske politike. Po besedah predsednika vlade naj bi vsako leto zgradili 3000 stanovanj, stroške gradnje pa naj bi financirali iz sistemskega vira, ki naj bi letno za gradnjo zagotavljal 100 milijonov evrov. Prioriteta vlade je tudi zeleni prehod, ki bo terjal ogromne investicije. Delno sicer lahko ob tem računamo na evropska sredstva, a večji delež bomo morali zagotoviti sami. Kakšen je seštevek vseh dodatnih stroškov, ki jih načrtuje vlada, je ob pomanjkanju konkretnih podatkov težko oceniti, a kaj lahko se zgodi, da bi znesek presegel milijardo evrov, ki bi jo morali iz državne denarnice dodatno odšteti vsako leto.
Kaj bo prinesel koalicijski vrh?
Finančnemu ministru Boštjančiču, ki skrbi, da je v trezorju te vlade dovolj denarja, te dni zagotovo ni lahko. Pripravlja se na koalicijski vrh, kjer naj bi pokazal prve obrise davčne reforme, ki naj bi poskrbela, da bodo vse želje izpolnjene, pa da ob tem državljani in podjetja ne bomo imeli občutka, da so nas »obrali do kosti«. Glede na to, da do zdaj v javnosti še ni govora o skupnih stroških vseh reform, je velika verjetnost, da bo tudi finančni minister na Brdu zgolj predstavil, kakšno je stanje, in o reformah govoril zgolj v obrisih.
Fiskalni svet opozarja
Pri oceni stanja bi mu morale biti v pomoč tudi ugotovitve, ki jih vsak mesec v obliki poročil pripravi fiskalni svet. V poročilu za februar je zapisano, da so se gospodarske razmere in zlasti pričakovanja v Sloveniji ob koncu lanskega in začetku letošnjega leta deloma stabilizirale na nekoliko manj neugodnih ravneh od predhodnih napovedi. Napovedana gospodarska rast bo letos vseeno precej nižja od lanske, prisotna pa ostajajo številna negativna tveganja. Rast cen ostaja visoka in v pomembni meri prispeva h krepitvi javnofinančnih prihodkov, kar bi moralo biti izkoriščeno predvsem za krčenje bremena javnega dolga. Primanjkljaj državnega proračuna je lani znašal –2,4 odstotka BDP in bil po pričakovanjih precej manjši od predvidenega z rebalansom. Primanjkljaj ZZZS je bil najvišji doslej, poraba občin pa je celo presegla zakonsko mejo, določeno z okvirom za pripravo proračunov. Poslabšanje javnofinančnega položaja je bilo od začetka epidemiološke krize med večjimi v EU, letošnji primanjkljaj pa naj bi bil med najvišjimi v EU. Kot pravijo pri fiskalnem svetu, bi se morala ekonomska politika zato v čim večji meri izogibati ukrepom, ki bi dodatno trajno slabšali stanje javnih financ.
Novi davki
Bistveno je torej, da dolgega spiska želja, ki se je znašel na mizi predsednika vlade, ne izpolnjujemo z dodatnim zadolževanjem. Minister Boštjančič je tudi že večkrat poudaril, da bodo morale biti reforme finančno vzdržne. Kje bomo torej vzeli? Drugače, kot da bo reforma prinesla nove davke, očitno ne bo šlo. Omenili smo že prispevek za dolgotrajno oskrbo ter morebitno povišanje prispevkov za zdravstvo. A glede na to, da nas številne mednarodne institucije opozarjajo, da so naše plače preveč obdavčene, in glede na dosedanje izjave koalicijskih politikov lahko pričakujemo, da bo država obdavčila predvsem premoženje.
V prvi vrsti lahko pričakujemo uvedbo nepremičninskega davka, slišati je, da bi lahko znašal celo do en odstotek vrednosti nepremičnine. Ob tem se še ugiba, katere nepremičnine bodo obdavčene. Kot kaže, bodo izvzete nepremičnine, v katerih bivamo, slišati je tudi predloge, da bi bila lahko izvzeta tudi druga nepremičnina. Obetala naj bi se višja obdavčitev prihodkov, ki so ustvarjeni s kratkotrajnimi najemi, na primer prek platform, kot sta Airbnb in Booking. Del denarja bi lahko prišel tudi iz naslova davka na dodano vrednost, saj naj bi država razmišljala o tem, da bi del blaga in storitev, ki je zdaj obdavčen po 9,5- ali petodstotni stopnji, v prihodnje obdavčevala po 22-odstotni stopnji.
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
