Kako bi ocenili odnose med ministrstvom in vlado? Občutek je, da so precej hladni.
Odnose težko komentiramo.
Ste že prejeli uradni odgovor vlade na vaše stavkovne zahteve?
Uradni odgovor vlade smo prejeli med pisanjem odgovorov na vaša vprašanja. Odgovor vlade morajo še preučiti organi sindikata, nato bomo vladi podali naše stališče.
Minister se je na opozorilno stavko odzval z besedami, da je nepotrebna in da gre celo za kršitev stavkovnega sporazuma. Kako komentirate njegove trditve?
Pričakujemo, da bo vladna stran imenovala pogajalsko skupino in da se bodo vprašanja reševala v socialnem dialogu.
Vlada je podpisala sporazum z ostalimi sindikati, kar zvišuje tudi plače zdravnikov. Ali to kaj spremeni vaše zahteve?
Ne. Podpisan sporazum ustvarja nove anomalije znotraj zdravniških vrst, ki bodo imele nepopravljive učinke, saj se bodo odhodi najizkušenejših zdravnikov nadaljevali. Bojimo se, da leta 2024, ko so obljubljene sistemske rešitve, ne bo več česa reševati. Sprašujemo se, v čigavem interesu je odhajanje najizkušenejših nosilcev zdravstvene dejavnosti in ali je ministrovo zavzemanje za dobro delujoč javni zdravstveni sistem samo deklarativno.
Kaj od opozorilne stavke pričakujete? Minister, kot kaže, ne namerava spremeniti stališč.
V dobri veri pričakujemo dialog, v našem interesu je, da do stavke ne bi prišlo.
Zakaj ste se odločili za zaostritve, še preden je ministrstvo predstavilo rešitve, ki jih pripravlja?
Kot rečeno, problemi, na katere opozarjamo, so akutni, podane rešitve s strani ministra pa z uvajanjem novih plačnih anomalij težave le še poslabšujejo. Naš strah je, da če takoj ne najdemo odgovorov na akutna vprašanja, privoljujemo v slabšanje stanja v javnem zdravstvenem sistemu, kar pa je za nas nedopustno.
Je lahko čudežni »zdravniški« steber rešitev za vse težave?
Gre za steber zaposlenih v javnem zdravstvu, vseh zaposlenih, ne samo zdravnikov. Po naši oceni je to najbolj smiselno in tudi naši pozivi lani so bili v tej smeri, vendar smo naleteli na nasprotovanje ostalih sindikatov v zdravstvu. Vsekakor smo pripravljeni na nov poskus, ker zdravstvo dojemamo kot celoto. Steber ima za zdaj samo ime, vsebine še ne. Kako »čudežen« bo, je odvisno ravno od vsebine. Naše vsebinske rešitve, ki naslavljajo posebnosti dela in nagrajevanja zaposlenih v zdravstvu, predvsem pa rešitve prepotrebne fleksibilizacije, so zajete v predlogu zakona o plačah v zdravstvu, ki smo ga usklajevali z ekipo ministrstva za zdravje leta 2021. Cilj je ohranitev zdravnikov in ostalih zaposlenih v javnem zdravstvenem sistemu, nikakor pa ne gre za čudežne rešitve vseh nakopičenih težav v našem javnem zdravstvenem sistemu.
Zakaj je za sindikat pomembno, da vlada poda izjavo, da za nastale razmere niste krivi zdravniki?
V javnosti in medijih se prepogosto za nastale razmere krivi zdravnike. Zdravniki smo ves čas prek meja svojih zmožnosti skrbeli za visoko raven strokovne oskrbe naših bolnikov in ob evidentnem pomanjkanju zdravnikov na naših ramenih nosili skrb za ohranitev javnega zdravstvenega sistema. Zdravnice in zdravniki ob nadčloveških prizadevanjih in neprenehnem opozarjanju na postopno propadanje javnega zdravstvenega sistema ne moremo biti odgovorni za stanje, v katerem se je sistem znašel.
Minister je celo izjavil, da so za kaotične razmere v zdravstvu krive posamezne interesne skupine. Kako komentirate to izjavo?
V Fidesu delimo ogorčenje zdravništva nad ministrovimi izjavami. Namesto da bi se minister zahvalil zdravstvenim delavcem, ki ob pomanjkanju kadra in neurejenih razmerah za delo v času zaostrenih epidemioloških razmer prek meja svojih moči skrbijo za zdravje državljank in državljanov, z insinuacijami vnaša nemir in negotovost ter povečuje nezadovoljstvo.
Kdo pa je kriv?
Krivi so vsi tisti, ki jim je bilo v interesu ohranjanje zatečenega stanja in odlaganje sprememb, na katere smo Fides in ostale zdravniške organizacije leta in leta opozarjali ter tudi predlagali rešitve. Ti so pripeljali zdravstveni sistem do točke razpada.
Mateja Kožuh Novak je v pismu, ki je bil objavljen v Mladini, zapisala, da Fides stavko organizira zato, »da pokažejo neposlušnim politikom, da se z zdravniško elito ni dobro igrati, da jim nihče ne bo vsiljeval svojih idej in jih poskušal nadzorovati«.
Mi svojih idej ne vsiljujemo, ampak jih predlagamo. Ker za naše predloge rešitev ni bilo posluha, se je zdravstveni sistem znašel tam, kjer si zdravstveni delavci in bolniki nikakor nismo želeli.
Kako lahko Fides prispeva k rešitvi nastalega stanja? Bi uresničitev vaših stavkovnih zahtev pripomogla k ureditvi razmer v zdravstvu in kako?
Z uresničitvijo naših predlogov bi začasno stabilizirali situacijo v javnem zdravstvenem sistemu in preprečili nadaljnje odhode zdravstvenega kadra do te mere, da bi leta 2024, ko so napovedane trajnejše rešitve, sploh še imeli kaj reševati.
Večkrat smo slišali trditev, tudi iz ust ministra, da Fides nikoli ne stavka, ko je na oblasti Janez Janša. Kako komentirate to?
Izjava je zavajajoča in neresnična. Sindikalne aktivnosti Fidesa niso vezane na politično usmerjenost, temveč na razumevanje vsakokratne vlade in koalicije za težave zdravstva, kar potrjuje naslednja statistika: Fides je v 32 letih napovedal 12 sindikalnih zaostrovanj, od tega tri v času tako imenovanih desnih vlad, kar predstavlja 25 odstotkov, t. i. desne vlade pa so v zadnjih 32 letih v Sloveniji vladale 7,8 leta, kar predstavlja 24 odstotkov časa. Iz tega sledi, da se je Fides pravzaprav za zaostrovanja odločil enako pogosto v času desnih kot v času levih vlad. Namesto da bi minister konstruktivno pristopil k reševanju propadajočega javnega zdravstva, očitno raje izgublja čas s strankarskim politikantstvom in posredno postavlja pod vprašaj ustavno zagotovljeno pravico do sindikalnega udejstvovanja.
Dan pred vašo stavko so stavko napovedali pacienti, ste seznanjeni z njihovimi zahtevami? Kako gledate na to stavko?
Vsekakor podpiramo civilno iniciativo v njihovih prizadevanjih, ki so enaka kot naša, in sicer v smeri ohranitve dostopnega in kakovostnega javnega zdravstvenega sistema. Bi si pa želeli, da bi do teh pobud in prizadevanj prišlo že prej. A vsekakor bomo skupaj močnejši.
Za reševanje težav s pomanjkanjem osebnih zdravnikov začenjajo delovati ambulante za neopredeljene bolnike. Kako komentirate plačilo, ki je ponujeno zdravnikom?
Prvič v zgodovini je bila jasno postavljena ocena vrednosti zdravniškega dela, kar nedvomno pozdravljamo. Vprašanje pa je, kako učinkovit v smeri ohranjanja javnega zdravstvenega sistema bo ta parcialni ukrep. Zato težko razumemo, da minister na drugi strani ne privoli v 20-odstotno zvišanje urne postavke zdravniškega dela znotraj rednega delovnega časa, ki bi predstavljal pomemben stimulativni ukrep, da bi zdravniki nadaljevali svoje delo v javnem zdravstvenem sistemu.
Kaj lahko pacienti pričakujejo 11. januarja?
Naš namen ni stavka, napoved stavke je klic zdravništva na pomoč. V dobri veri pričakujemo dialog z vladno stranjo, le obojestransko spoštljiv dialog lahko prinese rešitev, ki bi preprečila stavko. Stavke si nikakor ne želimo.
Kaj po 11. januarju? Boste pripravljeni čakati do 1. aprila?
Kot rečeno, naredili bomo vse, da se odprta vprašanja rešijo pred 11. januarjem. O nadaljnjih korakih, ki bodo odvisni od volje vladne strani za dialog in iskanje konstruktivnih rešitev, bodo odločali organi sindikata.
