Pred leti je zaradi neprijetnega večernega dogodka pred njenim domom tako vzela odgovornost v svoje roke voditeljica Tarče Erika Žnidaršič. Po neprijetnem incidentu s fizičnim nasiljem v središču Ljubljane tudi naša Slovenka leta Nika Kovač priznava, da bi morala razmisliti o tečaju samoobrambe. S treningom samoobrambe pridobimo na vseh področjih – s tem ko postanemo samozavestnejši, izstopimo iz vloge žrtve ter začnemo graditi drugačne odnose v družini in družbi, pravi Borut Kincl, eden največjih mojstrov v svetu realne samoobrambe, ustanovitelj, glavni inštruktor in idejni vodja Kempo Arnis Federacije s sedežem v Novem mestu.
Slovenci imamo še vedno občutek, da je naša dežela oaza miru. V primerjavi z večino držav po svetu tudi je, toda nasilje v raznih oblikah se dogaja tudi pri nas. Narašča na družbenih omrežjih, mnogo družinskega nasilja ostaja skritega za štirimi stenami. Dejstvo pa je, pravi Kincl, da je nasilje med ljudmi prisotno že od nekdaj. Zato vse samoobrambne tehnike temeljijo na naravnih telesnih instinktivnih reakcijah, ki smo jih pridobili med evolucijo, torej jih imamo prirojene. »Jaz vas moram na to samo spomniti. Kaj storite v gozdu, ko nenadoma proti vaši glavi prileti veja? Instinktivno si zavarujete glavo.«
Da bi pokazal, kako to deluje, mi je v dvajsetih minutah pokazal nekaj osnovnih prijemov. Kako se, recimo, osvoboditi prijema napadalca za zapestje, kako ravnati ob lasanju, kako se zavarovati, ko proti nam leti udarec. Kar hitro mi je šlo, čeprav sem malce oklevala, ko bi morala »napadalca« suniti v mednožje, da bi se ga rešila. Pa me je vprašal, kaj bi storila, če bi nekdo ogrožal mojega otroka. Takrat mi je postalo jasno, da bi storila prav vse, da bi ga zaščitila – zato nisem več oklevala in se pogumno borila dalje. »Vsi imamo instinkt po preživetju, samo nekdo nas mora spomniti, da v pravem trenutku primerno odreagiramo.«
Preventiva in ozaveščanje
Družba nas uči, da je nasilje neprimerno, kar je edino pravilno. Vendar se je treba tega lotevati sistemsko, z izobraževanjem otrok in mladine. To je delovanje na dolgi rok. Ženski, ki ima problem danes, pa to ne bo pomagalo, saj mora ukrepati, da zaščiti sebe in morda celo svoje bližnje. Tina Kincl, ki z Borutom vodi organizacijo Kempo Arnis, pove, da so se med dolgoletnim delovanjem srečali že z veliko primeri fizičnega in psihičnega nasilja.
»Ves november smo imeli predavanja za novomeške gimnazijce, pa tudi osnovnošolce, in timbildinge za učitelje, kjer smo jih učili prepoznavati zametke nasilja. Poskušamo se vesti družbeno odgovorno in opozarjati, da pri nas ni prostora za nasilje, da si želimo, da je Slovenija varna država, kjer se znamo upreti terorju, tudi medvrstniškemu nasilju. Edini pravi način sta preventiva in vzgoja, začeti pa je treba pri mladih. Da so otroci sposobni doumeti, kaj je prav in kaj narobe, da sta torej že psovka ali žalitev lahko oblika nasilja.«
O nasilju pravzaprav ozaveščajo vse leto, poleg tega imajo seveda šolo samoobrambe za otroke in odrasle. »Vedno več imamo takih žensk, ki pridejo, ko se jim nekaj zgodi. Od tega, da so bile fizično napadene, se soočajo s fizičnim nasiljem v družini, imamo tudi take, ki katero od oblik nasilja doživljajo v službi, ali dekleta, ki so žrtev medvrstniškega nasilja. Marsikdo se ne počuti dobro tudi zaradi nasilja na družbenih omrežjih.«
Izpiliti naravne sposobnosti
Samoobrambe se lahko nauči vsaka ženska. »Bistvo veščine je naučiti žensko, kako odreagirati, kadar je njeno telo pod stresom. Torej kako delovati, kadar nas je strah, kadar se nam pospešita bitje srca in hitrost dihanja, kadar se začnejo krčiti mišice oziroma tresti roke, dobiš tunelski vid in izgubiš vse finomotorične sposobnosti. Tukaj večina borilnih veščin odpade, ker zahteva fino motoriko. Kadar gre zares, tega nisi sposoben uporabiti, ne glede na to, koliko časa že treniraš. Zato je toliko pomembneje izpiliti svoje naravne sposobnosti, kar mi počnemo, poleg drugih tehnik.«
Kandidatke najprej izpostavijo pritisku, ki sproži kritično reakcijo telesa, takrat morajo instinktivno odreagirati na najpogostejše napade, s kakršnimi se lahko v življenju srečajo. »Tako dobijo moč in se zavejo, česa so v resnici sposobne. Potem pa to samo izpilijo. Pri treningu vas tolikokrat izpostavimo situaciji, da avtomatsko veste, kaj morate storiti, ko je treba, ali pa se znate taktično umakniti,« pove Kincl. »Osnove samoobrambe se sicer lahko naučimo hitro, da jih bomo lahko začeli uporabljati pod stresom, pa jih je treba nekaj časa ponavljati, da nam pridejo v kri. Večkrat ko jih ponovimo, hitreje bodo postale del nas.«
Izstopimo iz vloge žrtve
»K nam prihaja punca, ki se je že v zelo mladih letih soočila z nasiljem v družini. Zagotovo vemo, da je bilo fizično nasilje, morda celo spolna zloraba. Imela je velike težave z vključevanjem v družbo. Želela si je opraviti s temi starimi demoni, najti notranjo moč in opraviti z vlogo žrtve. Zavedala se je, da je tako poškodovana, da bo težko vzpostavljala normalne odnose z ljudmi, dobila službo in prijatelje. Prvo leto je bilo grozno, potrebovala je veliko pogovora, k sebi je pustila samo ženske, moškega dotika ni prenesla. Po dveh letih pa je videla, da za njo stoji cela skupnost, ki je ne obsoja in si želi zanjo le najboljše, in tako se je začela odpirati,« pove Tina.
»Včasih je bila kolektivna zavest močnejša, ljudje so bili bolj povezani in so si med seboj pomagali. Danes pa si veliko ljudi ob družinskem nasilju, ki se dogaja za sosednjimi vrati, zatiska oči. Zato moramo še toliko bolj računati sami nase. Ljudje nas napadajo ali zafrkavajo, dostikrat zato, ker nas lahko, ker dajemo vtis žrtve, to izražamo z govorico svojega telesa. Moški tepejo ženske, ker jim dovolijo; v trenutku, ko se bo ženska odločila, da ima tega dovolj, se bo stanje spremenilo. V skupini za otroke jih med drugim učimo, da žaljivke spreminjajo v komplimente. Ko otroka žaljivke ne prizadenejo več, ga nehajo zafrkavati. To je v bistvu prva stopnja samoobrambe. Ko so ljudje pripravljeni poskrbeti zase na najbolj prvinskem nivoju, je vse drugo lažje,« doda Borut.
Pozitivni učinki
Pozitivnih učinkov učenja samoobrambe je ogromno. Erika Žnidaršič nam je že pred leti povedala, da se z znanjem, ki si ga je nabrala, počuti samozavestnejšo. »Ne treniraš le telesa, temveč tudi svoj um. Dobiš občutek, da si gospodar svojega telesa,« nam je takrat razložila.
Enako poudarja Maja Nemec, urednica družbenih omrežij agencije Kokos, ki si je pred kratkim kot ena redkih žensk prislužila črni pas borilnih veščin kempo arnis. »Že na začetku sem to poimenovala telovadba z dodano vrednostjo – torej fizična aktivnost, med katero se človek nauči še uporabnih znanj. Pri tem ne mislim zgolj na znanje samoobrambe, temveč in morda še celo pomembnejše: poznavanje in obvladovanje sposobnosti lastnega telesa, boljše zavedanje svoje okolice in ljudi v njej, obvladovanje in sproščanje stresa, mentalna ostrina.«
Tina pa zaključuje, da njihove treninge obiskujejo ženske različnih starosti in poklicev, od znanih obrazov, zdravnic, menedžerk, učiteljic, do vojakinj in policistk. »Med treningom ugotovimo, da pravzaprav še zdaleč nismo tako nemočni, kot se zdi. Ko nadziramo svoje telo, pridobivamo kondicijo in spoznamo tehnike, ki nam krepijo samozavest, smo na zelo dobri poti, da se bomo spopadli tudi s tistimi ranami, ki se sicer navzven ne vidijo, so pa globoke in dolgotrajne. Da bi živeli kakovostno, zadovoljno in zdravo življenje, moramo poskrbeti tako za fizično kot psihično zdravje, kjer je, kot rečeno, eden od stebrov tudi samozavest v profesionalnem in vsakdanjem življenju.«
