Prva možnost, na katero študentje pomislijo, so seveda študentski domovi. To je najugodnejša izbira, cene subvencioniranih mesečnih najemnin so bile septembra med približno 46 in 136 evri. A čeprav Študentski dom Ljubljana ponuja skupno 7344 ležišč, so njegove zmogljivosti še vedno premajhne, poleg tega je bil rok za prijavo že avgusta. »Vseljevanje novincev se začne sredi septembra, ko objavimo prednostne liste za vselitev. Do konca septembra običajno zasedemo vsa ležišča, ki so se sprostila v času poletnih počitnic, preostali potem čakajo na ležišča, ki se sproščajo sproti, med letom. Zadnja leta običajno zadnje študente s prednostnega seznama vselimo konec maja oziroma v začetku junija,« pojasnjuje Igor Brlek iz Študentskega doma Ljubljana. Medtem pa se morajo torej znajti po svoje. »Študentom v stiski, ki so nižje uvrščeni na prednostnem seznamu, obenem pa nimajo alternative za vmesno obdobje, svetujemo, naj preverijo še druge ponudnike na razpisu, saj ne prejmejo vsi toliko prijav, kolikor imajo razpisanih ležišč. Taki primeri so določeni dijaški domovi, ki sprejemajo tudi študente, ter zasebniki, ki so se prijavili na razpis za zasebnike in lahko študentje pri njih uveljavljajo subvencijo za bivanje,« svetuje. Pri subvencioniranem bivanju pri zasebnikih, ki prav tako poteka prek študentskega doma, je določena višina najemnine za študente med 60 in 120 evri, prav tako so določeni minimalni bivalni pogoji, a se morajo zasebniki prijaviti na razpis, nato pa jih morajo študentje poiskati in se z njimi dogovoriti sami.
Preostane zasebni najem
Tistim, ki niso dobili subvencioniranega bivanja, preostane iskanje sob ali stanovanj pri zasebnikih. Marko Ruperčič iz Študentske organizacije Slovenije tem svetuje, naj si posteljo najdejo čim prej, a tudi doda: »Dejstvo je, da se najemni trg nekoliko bolj sprosti po začetku študijskega leta (ko je iskalcev vseeno nekoliko manj) – če lahko študenti prebrodijo nekaj prvih tednov, je morda posteljo nato nekoliko lažje najti.« Na strani Univerze Ljubljana piše, da so najemnine v Ljubljani za sobo s souporabo kopalnice in kuhinje od 150 do 250 evrov mesečno (plus stroški), za garsonjero ali enosobno stanovanje pa od 250 do 350 evrov mesečno (plus stroški); študentom priporočajo, naj za iskanje prebivališča uporabijo spletne oglasnike. A tam so lahko cene tudi precej višje, odvisno seveda od lokacije, bližine fakultet, opreme, velikosti sobe oziroma stanovanja … Poleg tega so bivanjski pogoji lahko zelo vprašljivi, saj pogosto oddajajo sobe v predelanih kleteh z malo svetlobe in veliko vlage, sobice, v katere komaj spraviš posteljo, ali mansardna stanovanja, kjer utegne biti strašansko vroče.
Najcenejše kamre in samostojni luksuz
Ko smo pobrskali po portalu Nepremičnine.net, smo med najcenejšimi sobami našli 20 kvadratnih metrov veliko sobo za sto evrov na mesec, in sicer v oskrbovanem stanovanju za starejše v Rakovi jelši, kjer pa sobe v najem dajejo tudi (tujim) delavcem in študentom. Vendar ni bilo ne fotografij ne navedbe, kaj se v sobi nahaja, kako je s kopalnico in kuhinjo, iz oglasa ni razvidno niti to, ali najemnina že vključuje stroške ali ne. V polkletnem prostoru v Šentvidu lahko študent dobi osem kvadratov veliko opremljeno sobico s souporabo kopalnice in kuhinje za 120 evrov na mesec, za dvajset evrov več pa na primer ponujajo deset kvadratnih metrov veliko opremljeno sobo v pritličju hiše na Rudniku – oddajajo tri takšna stanovanja, ki souporabljajo kopalnico in kuhinjo (a brez pralnega stroja), poleg tega pa dodajajo, da je »bivanje pri nas primerno za posameznike, ki niso zmrzljivi«, čeprav je med stroški naveden tudi prispevek za plin za centralno ogrevanje in kuhanje v vrednosti 75 evrov v ogrevalnih mesecih.
Med najdražjimi pa je 13 kvadratov velika soba v hiši za Bežigradom, opremljena z novim pohištvom, ki ponuja souporabo kuhinje in kopalnice s pralnim in sušilnim strojem, in sicer želijo plačilo 500 evrov na mesec s stroški vred (lahko pa si najdete sostanovalca za delitev sobe in najemnine).
Seveda so na omenjenem portalu na voljo tudi cela stanovanja, ob katerih piše, da so primerna tudi za študente. Med najdražjimi smo našli enosobno, malce manj kot 57 kvadratov veliko stanovanje v luksuznem bloku Eko srebrna hiša, za katero želijo 1250 evrov na mesec (plus stroški) in 1600 evrov varščine. Dobite pa za ta denar tudi pripadajoče parkirno mesto, klimo, luksuzno opremljeno kuhinjo …
Kako je cena opredeljena
Že med iskanjem dobro poglejte, za kaj je definirana cena – je ta mišljena kot mesečna najemnina na sobo ali na osebo, ali celo na kvadratni meter oziroma na dan? Našli smo na primer 50 kvadratov veliko enosobno stanovanje v bloku na Viču, primerno za tri študente ali študentski par, cena zanj pa je 209 evrov na mesec na osebo. Če bi torej v stanovanju bivali trije študentje, bi jim lastnik zaračunal skupno 627 evrov na mesec, samo enemu študentu pa stanovanja najverjetneje sploh ne bi oddal. Nekateri lastniki že v opisu navedejo kakšne posebne pogoje, na primer, da ne dovolijo domačih živali, da sobo oddajo izključno študentu (študentom) ali študentki (študentkam), nekadilcem … Našli smo celo ponudbo, da »mirni in urejeni študentki naravoslovne smeri« sobo oddajo brezplačno, a v zameno za pomoč pri negi in varstvu manjših psov.
Preverite, ali so v ceno všteti tudi stroški ali ne; če se stroški plačujejo posebej, povprašajte, koliko ti znašajo povprečno na mesec, ali gre za pavšal ali mesečno delitev položnic.
Pazljivo pri iskanju
Na kaj morate biti še pozorni ob iskanju stanovanja ali sobe? Marko Ruperčič iz Študentske organizacije Slovenije odgovarja: »Študenti, ki iščejo posteljo pri zasebnikih, naj bodo pozorni predvsem na kakovost bivalnih razmer (ki so lahko za študente zelo slabe), seveda pa na to, da sklenejo najemno pogodbo, ki naj bo ustrezna (višina najemnine, odpovedni rok, višina varščine in pogoji za njeno vračilo, stroški, ki jih morajo nositi lastniki stanovanja, na primer stanovanjski sklad).« Tudi v Študentski svetovalnici opozarjajo na najemno pogodbo (čeprav se veliko stanovanj oddaja na črno): »Oseba, ki v stanovanju biva brez najemne pogodbe, nima pravne podlage za bivanje v stanovanju. Zaradi nezakonitega bivanja ta oseba po zakonu ni varovana kakor najemnik. Najemodajalec lahko kadarkoli vloži tožbo za izpraznitev stanovanja pri sodišču splošne pristojnosti, takšni spori pa se rešujejo prednostno.« Oddajanje stanovanja brez najemne pogodbe je kaznivo in se na podlagi določb Stanovanjskega zakonika kaznuje z globo od 500 do 1200 evrov. Brez najemne pogodbe tudi ne morete prijaviti začasnega prebivališča.
Svetujejo še, da si stanovanje pred najemom temeljito ogledate: »Ta korak je pomemben za obe morebitni stranki najemne pogodbe, saj ima najem brez ogleda lahko pravne posledice v zvezi z možnostjo uveljavljanja stvarnih napak.« Še nekaj napotkov portala Mesto mladih: razmislite o primernosti lokacije (oddaljenost od fakultete, javnega prevoza, trgovine, študentske restavracije, knjižnice, rekreacijskih objektov; možnosti parkiranja, morebitna bližina hrupne ceste, železnice), o lastniku (je urejen in prijazen, je videti vreden zaupanja, odgovarja na vprašanja neposredno, brez ovinkarjenja, nima predsodkov do študentov in njihovega načina življenja) in o samem stanovanju (starost in vzdrževanost, velikost in razporejenost prostorov, čistoča,
