Sto tisoč Slovencev ima napotnice, do pregleda pa ne pridejo pravočasno

Čakalne dobe ostajajo ena najkritičnejših točk slovenskega zdravstva. Že pred epidemijo so bile dolge, zaradi nje pa se je časovnica marsikateremu pacientu samo še podaljšala.

Po dveh letih korone in njenega vpliva na vse vidike naših življenj je jasno, da je enega največjih odtisov pustila na zdravstvu in njegovi dostopnosti, saj je državljanu dostop do njega še bolj otežkočen, kot je bil pred njo.

Čakalne dobe, ki jih jemljemo pod drobnogled, se samo večajo in so, tako pravi statistika Nacionalnega inštituta za javno zdravje, za 95.015 Slovencev že presegle dopustno čakalno dobo. V rokah ima sicer napotnico za preglede in posege skupno več kot 600.000 državljanov. Največ nad dopustno čakalno dobo jih trenutno čaka na prvi kardiološki in prvi ortopedski pregled, skupno 14.000 ljudi, za vsakega od obeh pregledov po malo več kot 7000 oseb.

Razjasnimo, kaj je najdaljša dopustna čakalna doba za posamezno zdravstveno storitev. Ta je določena glede na stopnjo nujnosti, ki jo določi zdravnik, ki izda napotnico, na podlagi uveljavljenih sodobnih medicinskih smernic, strokovne presoje in ob upoštevanju največje zdravstvene koristi za pacienta, pri čemer se upošteva razumen čas. Stopnje nujnosti so: redno, hitro, zelo hitro in nujno.

Zdravstvene storitve, ki so označene s stopnjo nujnosti »nujno«, se izvedejo takoj oziroma 24 ur od predložitve napotnic. Storitve, ki so označene s stopnjo nujnosti »zelo hitro«, se izvedejo v 14 dneh od predložitve napotnice. Zdravstvene storitve, ki so označene s stopnjo nujnosti »hitro«, se izvedejo v treh mesecih od predložitve napotnice, zdravstvene storitve, ki so označene s stopnjo nujnosti »redno«, pa se izvedejo najpozneje v šestih mesecih od predložitve napotnice.

Nedosegljiva ortoped in kardiolog

STA

Janez Poklukar je lani za nižanje čakalnih dob namenil 18 milijonov, a ni bilo velikega učinka.

Če nadaljujemo s številom državljanov, ki še čakajo nad dopustno čakalno dobo, jih po ortopedu in kardiologu največ čaka še na prvi dermatološki pregled (okoli 6000), podobno število na operacijo sive mrene, operacijo krčnih žil in nevrološki pregled. Na ultrazvok vratnih žil jih prek dopustnega časa čaka 3700 oseb, skoraj enako na nevromišično elektrodiagnostiko in revmatološki pregled. Na magnetno resonanco glave brez kontrasta čaka 2700 ljudi, če izpostavimo samo nekaj zdravstvenih storitev z najvišjimi številkami.

Kaj bo storila država, da se bo to spremenilo? Novega razpisa za skrajševanje čakalnih dob, kot kaže, v zelo kratkem ni pričakovati. Po besedah ministra za zdravje Janeza Poklukarja trenutno pripravljajo izhodišča za spremembo pravilnika, ki bi omogočil lažje oziroma pravilnejše upravljanje čakalnih seznamov.

Spomnimo, da je ministrstvo za zdravje junija lani v čakalne dobe zagrizlo s prvim nacionalni razpisom za nižanje čakalnih dob, za kar so namenili okoli 18 milijonov evrov za približno 15.000 zdravstvenih storitev, na katere bolniki čakajo nedopustno dolgo. Izvajati so ga začeli oktobra lani, vendar so ga v drugi polovici novembra začasno ustavili »zaradi vpliva razširjenosti novega koronavirusa«, so v začetku leta pojasnili na ministrstvu.

To so ugotovili

Po nekaterih podatkih je bilo tako do začetka decembra obravnave zaradi razpisa deležnih le nekaj več kot 600 bolnikov s čakalnih seznamov. Zakaj tako malo? Razloge za to gre iskati v neprečiščenih čakalnih seznamih in zavračanju ponujenih terminov. Na to je spomnil tudi minister. S klicanjem čakajočih so po njegovih besedah med drugim ugotovili, da je 39 odstotkov oseb na čakalnih seznamih storitev že opravilo, 29 odstotkov jih ni želelo novega termina pri drugem izvajalcu nacionalnega razpisa, sedem odstotkov čakajočih pa možnosti izbire drugega izvajalca ni izbralo, zato ker je bil že njihov redni datum relativno blizu, je pojasnil Poklukar.

Tako je 85 odstotkov vseh, ki so jih poklicali, storitev dejansko že opravilo oziroma so ugotovili, da storitve ne želijo opraviti drugje. »Za vse te dejansko ne obstaja več termin predolgo čakajočih, kajti vsi so bili v tem sistemu obravnavani – ali je bila najdena rešitev, ali je bila storitev opravljena, ali pa se strinjajo, da so na tem seznamu, pa čeprav so morda predolgo,« je dejal.

Lažje rokovanje s seznami

Da bo projekt v nadaljevanju uspešnejši, pripravljajo tudi nekaj sprememb, zato ta trenutek novega razpisa še ni. »Spremembe so seveda v luči tega, da tudi tistim, ki morda nočejo zamenjati izvajalca, damo možnost, da to opravijo predčasno v okviru programa, za katerega so se izvajalci prijavili,« je minister pred kratkim še pojasnil. Ob tem pripravljajo »kar nekaj izhodišč za spremembo pravilnika, ki bi omogočil še lažje upravljanje čakalnih vrst oziroma pravilnejše«. Imajo tudi redne sestanke z vsemi izvajalci zdravstvenih storitev, ki so po ministrovih besedah odgovorni za pravilen vnos v sistem čakalnih vrst, in z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), ki upravlja ta seznam oziroma naročanje na storitve.