Oskrba s plinom

Spet smo tu: zdaj bi minister Vrtovec imel plinski terminal

novinarji Primorskih novic
1. 3. 2022, 14.48
Deli članek:

»Gradnja plinskega LNG-terminala mora biti prioriteta,« se je glede prihodnje oskrbe s plinom oglasil infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. To je po njegovem mnenju ključno za energetsko neodvisnost Slovenije. A gre za popoln zasuk od dosedanjih stališč naše države, ki se je 15 let odločno borila proti nameri Italije, ko je ta želela postaviti plinska terminala v Trstu. Državni zbor je celo sprejel resolucijo, da plinskih terminalov v severnem Jadranu ne bo.

GEN
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec

Za to je slovenska stran imela vseskozi tehtne argumente – gre za preveliko okoljsko in varnostno tveganje. Okoljska presoja je že pri italijanskih plinskih namerah pokazala, da je ozki Tržaški zaliv za takšno infrastrukturo povsem nesprejemljiv.

Slovenija italijanski terminal prignala celo do Bruslja

Pred desetletjem je naša država v državnem zboru sprejela resolucijo o strategiji za Jadran, v kateri se je zavzela, da v zaprtem in plitvem severnem Jadranu ne sme biti plinskega terminala. Resolucija še vedno velja. 

Italija je najprej načrtovala morski plinski terminal sredi zaliva, potem pa so prevladali načrti španske družbe Gas Natural za terminal v Žavljah, streljaj od Ankarana. Niso se dvignili le okoljevarstveniki z obeh strani meje, ampak so enako  stališče – proti terminalu – zastopale dežela Furlanija - Julijska krajina, istrske občine in tudi država Slovenija. Italijo so tožili na upravnem sodišču v Rimu. Slovenija pa je italijansko samovoljo pri umeščanju terminala v prostor prignala vse do Bruslja, kjer je obveljalo stališče, da mora Italija lokacijo za terminal, če ga že hoče, poiskati skupaj s Slovenijo.

Po 15 letih pravnih in političnih bojev je (šele leta 2018) Italija projekt Žavlje tudi uradno opustila – tako zaradi okoljske nesprejemljivosti in visokega varnostnega tveganja na območju, kjer že deluje vrsta nevarne industrije, kot zaradi pomena pristanišča Trst za državo. Vplutje velikih tankerjev z utekočinjenim zemeljskim plinom namreč za dalj časa zaustavi ves ladijski promet v okolici, tako da bi uplinjevalnik onemogočil razvoj tržaškega pristanišča. Vplivno območje bi segalo  tudi na slovensko stran.

Resolucija: plinskih terminalov nočemo

Vmes so  – pred  desetletjem – nekaj časa investitorji gojili tudi načrte za sodoben plinski terminal v Kopru. Družba TGE Gas Engineering je zanj in za plinsko-parno elektrarno že pridobila energetsko dovoljenje, a so tudi ta načrt ustavili podobni pomisleki kot za tržaške načrte.

Naša država je v državnem zboru celo sprejela resolucijo o strategiji za Jadran, v kateri se je zavzela, da v zaprtem in plitvem severnem Jadranu ne sme biti plinskega terminala. Resolucija še vedno velja. Prav tako plinski terminal ni predviden v državnem prostorskem načrtu za koprsko pristanišče.

STA
Gradnja plinskega terminala je po mnenju ministra Vrtovca ključna za energetsko neodvisnost Slovenije.

Bodo zaradi vojne v Ukrajini ignorirali tveganje za Istro?

Evropske države ob vojni v Ukrajini seveda iščejo alternative za oskrbo s plinom. Toda, ali bo vlada zdaj spremenila stališče, črtala resolucijo ter pozabila na okoljsko in varnostno tveganje za ljudi v Istri?

V bližini Slovenije sta že terminala za utekočinjeni zemeljski plin, v Omišlju na hrvaškem otoku Krku, ki so ga odprli pred dobrim letom dni, ter pred italijanskim Rovigom.

Tvit infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca o nujnosti gradnje plinskega terminala so opazili tudi v okoljski organizaciji Alpe Adria Green, ki so pred 15 leti prvi skočili na noge ob italijanskih načrtih za plinski terminal. »Že večkrat sem poudaril, da so okoljske 'svinjarije' kot virus; če je organizem močan, se prihuli in čaka, ko je šibak, pa  napade. Nenehno je treba biti pozoren,« pravi okoljevarstvenik Franc Malečkar.