Prisluhnili vprašljivim argumentom

Podgoršek ne najde 90 in več dopisov, ki so nasprotovali ohranitvenemu kmetijstvu

Luka Tetičkovič
5. 2. 2022, 07.31
Deli članek:

Po več mesecev iztekajočih se rokov smo od ministrstva za kmetijstvo dobili odgovor na naše vprašanje, kdo in s kakšnimi argumenti je nasprotoval vključitvi koncepta ohranitvenega kmetijstva v strategijo Skupne kmetijske politike 2023–2027.

STA
Plug v naslednjih letih ostaja temeljni način za zatiranje plevela.

Po dolgem zavlačevanju ministrstva, med katerim se je javna razprava glede omenjene strategije že izčrpala, smo še vedno brez vsebinskega odgovora.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), ki ga vodi Jože Podgoršek, je na naša novinarska vprašanja odgovorilo, da so prejeli več kot 90 dopisov deležnikov, ki so konceptu ohranitvenega kmetijstva nasprotovali. Ko smo te dopise zahtevali z zahtevkom za dostop do informacije javnega značaja, so zahtevek sprva zavrnili, da morajo ščititi osebne podatke deležnikov, po vnovičnem zahtevku pa so ga delno odobrili. Dopisov še vedno nismo prejeli.

Za prikrivanje 18 elektronskih naslovov so potrebovali dodatnih 30 dni

STA
Kmetijski minister Podgoršek je brez posluha za inovacije na področju kmetijstva.

Pri tem so si zakonski rok za odobritev zahtevka podaljšali za 30 dni, kolikor so potrebovali, da so iz dokumenta izbrisali elektronske naslove 18 deležnikov. Devetdeset dopisov, na katere so se v osnovi sklicevali na ministrstvu, medtem niso našli, ker direktorat za kmetijstvo »ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti« zato »slednji niso informacije javnega značaja«, so zapisali v delni odločbi.

V zagovor ministrstva moramo poudariti, da ti dopisi očitno res ne obstajajo v obdobju, ki smo ga specificirali v zahtevku. Dopisi nasprotnikov ohranitvenega kmetijstva so namreč na ministrstvo prišli po sestanku 17. decembra 2020, katerega zapisnik smo medtem uspeli pridobiti. Na podlagi tako pridobljene informacije bomo dopise znova zahtevali.

Eni s praznimi obtožbami o uporabi herbicidov zoper plevel

Iz povzetka je razvidno, da so kmetje inovaciji najprej nasprotovali iz podmene, da se z ohranitvenim kmetijstvom plevel nadzoruje s herbicidi. To drži za prakso v ZDA in drugod po svetu, kjer se uporabljajo gensko spremenjeni organizmi, ki so odporni na herbicid glifosat, a to v evropskem prostoru ne pride v poštev, zato so v Slovenskem združenju ohranitvenega kmetijstva (SZOK) našli način, kako plevel zatirati mehansko. Učinkovitost te metode je potrjena in preverjena z dolgoročnimi študijami na Biotehniški fakulteti UL ter Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM, o čemer smo že poročali.

Neutemeljene obtožbe o večji porabi herbicidov so neznani deležniki nadaljevali z opozorili na nelogičnost, da se z davkoplačevalskim denarjem podpira ukrep, ki je v nasprotju »s strategijo 'od vil do vilic', ki predvideva 50-odstotno zmanjšanje uporabe herbicidov in 50-odstotno zmanjšanje uporabe nevarnih herbicidov, ohranitveno kmetijstvo pa se ne more izvajati brez uporabe herbicidov«.

Druge je motilo, da plevel zatirajo mehansko

Drugi deležniki so medtem naslavljali prav problematiko mehanizacije – ohranitveno kmetijstvo za svojo uspešnost potrebuje novo, drago mehanizacijo. »Praktično noben priključek, ki ga kmetje zdaj imajo, za klasično obdelavo tal ne pride v poštev, kar pomeni, da bi bilo treba veliko sredstev Strateškega načrta nameniti za investicije v nabavo teh strojev in bi za ostale investicije … ostalo na voljo le še malo, že tako okrnjenih sredstev.«

Problem je torej denar oziroma manj denarja za ustaljene kmetijske prakse, kar so nekateri deležniki tudi neposredno priznali. »Ohranitveno kmetijstvo potencialno lahko neposredno konkurira ekološkemu kmetovanju in kmetijsko-okoljsko-podnebnim plačilom,« so zapisali.

Tretji menijo, da to izvaja le malo kmetov

Ministrstvo je upoštevalo še argument, da ohranitveno kmetijstvo izvaja le malo kmetov, kar so neznani deležniki utemeljevali z dejstvom, da ima Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo le 40 članov. Argument je znova prazen in zlonameren, saj koncept ohranitvenega kmetijstva že od leta 2006 uporablja največje kmetijsko gospodarstvo v državi – Perutnina Ptuj.

»Danes kot posledico spremembe tehnologije beležimo nižje stroške (nižja poraba delovnih ur, 35 % nižja poraba goriva, 18 % nižja poraba mineralnih gnojil), višje pridelke (30 % pri koruzi, 18 % pri pšenici) in boljšo odpornost posevkov na negativne podnebne spremembe (pomanjkanje ali presežek padavin, vročinski šok) v najobčutljivejših obdobjih vegetacije,« je pred meseci pojasnil Dejan Pernat, direktor PP Agro.

Tudi Mitja Kranjc, tehnični direktor kmetijskega gospodarstva Žipo Lenart, je dejal, da dosegajo enake, v večini pa boljše donose v primerjavi s konvencionalno obdelavo. Konvencionalni način s pluženjem bi že povsem opustili, če bi država ohranitveno kmetijstvo spodbudila na ravni strategije.

Tudi ohranitvene kmete ministrstvo odpravilo s puhlicami

»Odziv ministrstva nas nekako ne preseneča, saj tudi mi na ta in podobna vprašanja nismo dobili konkretnih odgovorov. Smo pa razočarani, da se MKGP na tak način odziva na legitimna novinarska vprašanja, kar še bolj daje vtis, da je v ozadju odločitve nek neupravičen razlog, ki služi le zaščiti interesov določenih lobijev, brez strokovne argumentacije,« je komentiral Primož Žigon, predsednik SZOK.