Kaos, kolaps sistema

Delavci migranti kličejo na vse možne številke, ministrstvo za zdravje pa svetuje organizacijo "po svoje"

J.P.
6. 2. 2021, 10.12
Posodobljeno: 6. 2. 2021, 10.20
Deli članek:

Predsednica SDNZS od pristojnih zahteva, da se z vladami drugih držav vnaprej dogovorijo glede ukrepov, jih jasno posredujejo naprej, ti ukrepi pa naj veljajo obojestransko.

Bobo
Fotografija je arhivska.

Predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS), ki kot medicinska sestra dela v ambulanti, namenjeni covidnim bolnikom, je na predsednika vlade in ministra za zdravje Janeza Janšo ter ostala ministrstva in pristojne službe naslovila odprto pismo. V njem je pristojne pozvala k takojšnjemu ukrepanju.

Z danes na jutri

Kot je uvodoma zapisala Slavica Mencingar, je njeno trenutno delovno mesto v administraciji pri jemanju brisov, opravljanju pregledov in podobno. »Nedvomno ste že seznanjeni z opisi, do kakšnega kaosa in praktično kolapsa sistema je privedla zahteva po obveznem testiranju dnevnih migrantov, ki sicer delajo v tujini, pri nas pa plačujejo dohodnino in imajo večinoma pri nas urejeno tudi urejeno zdravstveno zavarovanje pri nas. Ne le, da se je že avstrijska vlada odločila za tedensko testiranje brez vnaprej jasnih navodil; takoj za tem je tudi slovenska vlada sprejela odlok o tem, da je za vrnitev v Slovenijo potreben negativni test na covid-19,« je zapisala v odprtem pismu.

Zdaj pa k posledicam. Prebivalci »zadnja dva dneva kličejo na vse možne in nemožne telefonske številke zdravstvenih domov po Sloveniji, tudi dežurne in urgentne ambulante. Klici oziroma pogovori so vse prej kot kratki in prijetni, kar je po svoje sicer tudi razumljivo, saj so včeraj ob vračanju prek meje domov mnogi naši državljani prejemali odločbe o karanteni, ker niso imeli opravljenega negativnega testa. Ob tem je treba poudariti tudi to, da je vlada Avstrije vsaj zamaknila začetek veljave odloka na 10. februar in da se pri njih že organizira brezplačno testiranje«.

Pri nas pase, kot je zapisala v nadaljevanju, sprejemanje in sproščanje ukrepov nadaljujejo po znanem vzorcu, in sicer brez jasne strategije in navodil izvajalcem, torej z danes na jutri. Izvajalci vse to izvejo bodisi iz medijev bodisi od obupanih in razjarjenih čezmejnih delavcev. »No, v petek ob 15.00 uri smo sicer dobili dopis z Ministrstva za zdravje, da imajo veliko klicev iz zdravstvenih domov in da naj se vsak organizira po svoje, ter da gre v primeru dnevnih migrantov za tržno dejavnost??! Toda zgolj s tem se vsa zgodba oziroma zmeda vseeno še ne konča, saj je vlada napovedala odprtje trgovin in ostalih storitvenih dejavnosti že v torek takoj po prazniku. Obupanim klicem dnevnih migrantov se tako pridružujejo trgovke in drugi posamezniki, ki bodo po dolgem času spet lahko delali. V torek zjutraj pa naj imajo ob prihodu v službo že opravljen negativni test na covid-19 …«

Pošteno ni do nikogar

»In zdaj vas kot zaposlena in kot predsednica SDZNS sprašujem: kdo smo mi, izvajalci vsega tega?! Smo res tako ničvredni, da si pred sprejetjem in uveljavitvijo vseh teh »nebuloz« ne zaslužimo niti, da bi nas nekdo s tem vsaj seznanil in poučil, kako zadeve ustrezno izpeljati? Tudi vodstva zavodov so prepuščena sebi in zato prihaja do različnih praks v posameznih zavodih, kar ni niti prav niti pošteno do ljudi, ki so lahko zgolj še bolj zmedeni in jezni, posledice tega pa spet »pokasiramo« mi, nič krivi in že tako preobremenjeni izvajalci na terenu.«

Predsednica SDNZS od pristojnih zahteva, da se z vladami drugih držav vnaprej dogovorijo glede ukrepov, jih jasno posredujejo naprej, ti ukrepi pa naj veljajo obojestransko. »Tudi za vse druge dejavnosti znotraj naših meja sprejmite razumne in izvedljive ukrepe, ki jih bomo izvajalci lahko tudi izpeljali (ne pa, na primer, tako, kot ste to naredili v primeru šol in vzgojnovarstvenih zavodov, ko smo bili prav tako čez vikend vrženi v organizacijo testiranj in prepuščeni sami sebi. Tudi ta testiranja smo sicer izpeljali, znova na račun naše prilagodljivosti in požrtvovalnosti, saj nas zaposlenih v zdravstveni negi nikoli nihče ne vpraša, ali hočemo, zmoremo ali želimo. Očitno je nepomembno, ali smemo morda tudi mi biti upravičeni do svojega zasebnega življenja, zdravja, družine ali prostega vikenda. Tega ne odtehta noben denar ali dodatek, sploh ob pritiskih in žalitvah, ki smo jih po krivičnem deležni v zadnjem času.«

Ureditev navedene problematike zahteva takoj.