Z VSEMI SREDSTVI

Razprava brez opozicije – parlamentarizem po Grimsovem okusu

Antun Katalenić
3. 2. 2021, 20.15
Deli članek:

Ali lahko Tomaž Vesel vodi računsko sodišče in hkrati prejema prek 200 tisoč evrov za svoje delo na mednarodni nogometni zvezi Fifa? In kdo naj o tem odloča?

DZ/Matija Sušnik
Branko Grims vztraja, da ne glede na mnenje strokovnjakov, odbor DZ lahko razpravlja o čemerkoli in kakorkoli hoče.

»Zakonodajno-pravna služba DZ je svetovalna služba, torej to, kar oni napišejo, ne zavezuje nikogar.« Tako je predsednik odbora DZ za notranje zadeve iz vrst SDS Branko Grims zavrnil očitke opozicijskih poslancev, ki so ga pozvali, naj upošteva mnenje pravne službe in točko dnevnega reda ponedeljkove seje: »Zakonitost delovanja Računskega sodišča Republike Slovenije z vidika integritete in avtonomije članov Računskega sodišča Republike Slovenije.« Omenjena strokovna služba je namreč zapisala, da odbor kot tak nima pristojnosti, da razpravlja konkretno o tej temi, zaradi česar je Grims tudi uradno predsedniku DZ Igorju Zorčiču podal predlog, naj razreši tiste »gospe, ki so podpisane pod ta – za moje pojme za parlament – popolnoma nesprejemljiv papir«. Prav te »gospe« je Grims nadalje obtožil, da »očitno o parlamentarizmu nimajo pojma«.

Obstrukcija opozicije

DZ
Rezultati glasovanja so bili po odhodu opozicije vnaprej jasni.

Grimsova trma se je s pozivi poslancev Koalicije ustavnega loka le še okrepila, vse zahteve po prekinitvi pa je zavrnil, četudi je to rezultiralo v obstrukciji opozicijskih poslancev, ki so en za drugim zapustili veliko dvorano državnega zbora. Poslanka Levice je cel postopek označila za »fasadno demokracijo« in dodala, da »je skrajno nedopustno, da iz nas delate asistente teh svojih farsičnih in brutalnih metod obračunavanja z vsem in vsemi, kar vam ni po godu«. Sejo je zapustil tudi podpredsednik odbora Predrag Baković (SD), ki je v telefonskem pogovoru za Svet24 dejal, da je zakonodajno-pravna služba »pravna in strokovna avtoriteta«. Glede obstrukcije pa pravi, da je »opozorilo vsem, da plujejo v nevarne vode, kar zadeva pravni red«. Baković je Grimsov poziv Zorčiču označil kot »grožnjo«, s čimer se strinja Tina Heferle (LMŠ), ki je v pisnem odgovoru zapisala, da je »to, kar si je privoščil g. Grims, ko je zaradi nestrinjanja s strokovnim stališčem zakonodajno-pravne službe javno zahteval, da se avtor pravnega mnenja takoj razreši oziroma odpusti z delovnega mesta ... nedopustno in skrajno sprevrženo. Ne samo s sejo odbora, tudi s tem manevrom je g. Grims grobo prekoračil meje dopustnega in pokazal, da se požvižga na red, ki ga imamo v parlamentarni hiši demokracije.«

STA
Tomaž Vesel je prepričan, da gre za politično motivirane pritiske na računsko sodišče.

KPK preučuje zadevo

»Parlament lahko govori, o čemer hoče,« je bil odločen Grims in nadaljeval sejo, čeprav je tudi Janja Sluga (SMC) nasprotovala razpravi v tej obliki. Sluga sicer seje ni zapustila, na koncu pa ni potrdila sklepa seje, zaradi česar je 100 odstotkov oddanih glasov podprlo sklep, in sicer da Tomaž Vesel odstopi s čela računskega sodišča.

Zaslišanje Vesela pred odborom je potekalo navkljub obstrukciji, a je tudi on predhodno zapustil sejo, potem ko naj mu ne bi bili dani na vpogled vsi dokumenti seje, kar je Grims označil za zavajanje javnosti. Vesel je med zaslišanjem dejal, da se nanj s takšnimi sejami in medijskimi objavami v – oblasti naklonjenih medijih – vrši pritisk na neodvisnost računskega sodišča. Čas napadov bržkone ni naključen, saj računsko sodišče še vedno ugotavlja morebitne nepravilnosti pri naročanju zaščitne opreme v času prvega vala epidemije. »Prinašam vam sporočilo, da bo to revizijsko poročilo izdano in da ga bo podpisal predsednik računskega sodišča, ki sedi pred vami,« je ostro odgovoril Vesel.

Zgolj predlog

Odločitev odbora sama po sebi ne nosi nikakršne teže, saj gre le za mnenje, je pa še en v nizu pritiskov vladajoče opcije v smeri računskega sodišča, ki ga vodi posameznik, ki jim ni po godu. S primerom se bo morala ukvarjati komisija za preprečevanje korupcije, ki naj bi – če je verjeti Veselu – bila vsakoletno seznanjena o njegovih preostalih zaslužkih. »Slovenskim davkoplačevalcem predsednik računskega sodišča ni vzel niti enega centa,« je dodal Vesel, ki je prišel na Fifo s predhodnimi izkušnjami z delom na Nogometni zvezi Slovenije, kjer je predsednikoval Aleksander Čeferin, ki je nato prevzel mesto predsednika evropske krovne nogometne zveze Uefa. Od njega bi lahko Vesel dobil kak predlog, kako vzdržati medijsko gonjo, saj je tudi sam Čeferin v minulem letu že prejel svoj odmerek napadov iz smeri Slovenske demokratske stranke, potem ko je javno kritiziral delo aktualne vlade.