Panika ni potrebna

Borut Štrukelj: »Ne bojmo se preveč mutacij, to je za RNK viruse običajno, je pa res ...«

S.R.
21. 12. 2020, 14.44
Posodobljeno: 21. 12. 2020, 19.58
Deli članek:

Vedno informativni Borut Štrukelj, sicer redni profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, je tudi na današnji novinarski konferenci strokovno osvetlil najbolj pereča vprašanja na področju cepiv, zdravil in mutacij, povezanih s sars-cov-2.

Profimedia
Fotografija je simbolična.

Tako je po njegovih navedbah na svetu trenutno 82 cepiv, ki so že v fazi kliničnega preizkušanja, to število pa se iz dneva v dan povečuje. Kaj to pomeni? To, da cepivo razvija veliko farmacevtskih in biotehnoloških družb, da je konkurenca na tem področju velika, kar pa »nam daje veliko verjetnost varnosti.« Družbe namreč tako kot na ostalih področjih med seboj tekmujejo in si gledajo pod prste. Hkrati to pomeni, da bomo imeli na koncu na voljo veliko različnih tipov cepiv. Štrukelj je ob tem pojasnil še en primer, ki priča o veliki skrbi za varnost teh cepiv. Tako je denimo od raziskav svojega cepiva odstopila avstralska univerza v Queenslandu, ki je od države za razvoj prejela kar milijardo dolarjev. Kljub temu so razvoj prekinili, saj so v fazi kliničnega preizkušanja ugotovili odstopanje od pričakovane varnosti. »Če ni varnosti, ni odobritve,« je pojasnil. 

Sicer pa približno polovica od teh cepiv temelji na novih DNK in RNK tehnologijah, polovica pa jih je konvencionalnih. Od teh 82 jih je 18 že v tretji, torej zadnji fazi kliničnega preizkušanja. Že poznanim »paradnim konjem« sta se namreč priključili tudi cepivi ameriških družb Novavax in Johnson & Johnson. Kar zadeva cepivo podjetij Pfizer in BioNTech, se pričakuje, da ga bo danes potrdila tudi Evropska agencija za zdravila (EMA), a gre le za prvi korak, drugi korak nas namreč čaka v sredo, ko naj bi dokončno zeleno luč dal Generalni direktorat za zdravje in varnost hrane v Bruslju. 

Potencialno zdravilo 

Štrukelj je postregel tudi z vzpodbudno vestjo na področju potencialnih zdravil za covid-19. Eno od teh je zdravilna učinkovina ivermektin. Po navedbah Štruklja gre za staro učinkovino, ki se že dolgo uporablja proti parazitom. Ima pa dve veliki prednosti, je poceni in ima »izkazan profil varnosti, kar se tiče indikacije proti parazitom.« Trenutno teče druga faza kliničnega preizkušanja, v kateri sodeluje 100 posameznikov, pri čemer jih 50 prejema zdravilo, drugih 50 pa placebo. Rezultati so po navebah Štruklja kar vzpodbudni. Že v predkliničnih študijah so ugotovili, da ivermektin za »kar 5000-krat zmanjša replikacijo oziroma pomnoževanje virusa znotraj celice.« V kolikor bi prišlo do tretje faze in pozneje do registracije, bi se lahko uporabljalo tako profilaktično kot za zdravljenje. Štrukelj je ob tem opozoril, da ta potencialna učinkovina še nima dovoljenja za promet, tretja faza se ni še niti začela, zato »o učinkovitosti in varnosti še ne moremo govoriti. Zato prosim, te učinkovine ne jemljite sami. […] Ko bo varno in učinkovito, bomo imeli še eno novo učinkovino na razpolago in upam tudi relativno poceni zdravilo« 

Mutacije in nov sev virusa 

Štrukelj se je dotaknil tudi novic o novemu sevu sars-cov-2, ki so ga nedavno odkrili v Združenem kraljestvu ter zaradi katerega se že zapirajo nekatere meje in ukinjajo letalske povezave. Štrukelj glede tega ni pretirano zaskrbljen, zagotovo pa ni potrebna panika. Mutacije, zlasti pri RNK virusih, med katere spada tudi novi koronavirus, »niso nič posebnega,« je pojasnil ter dodal, da imamo denimo pri gripi, ki tudi spada med RNK viruse, neprestano nove in nove mutacije, s tem pa tudi nove podtipe. »Mutacije so pričakovane,« je dejal. Razložil je, da lahko ima vsaka mutacija vpliv na širjenje ali potek bolezni, pri čemer je z vidika virusa ta lahko pozitivna ali negativna, z drugimi besedami, virus lahko okrepi ali oslabi. Slednje »se je zgodilo pri epidemijah virsov sars in mers in tega si želimo.« Lahko pa virus postane tudi bolj virulenten, ta angleški tip pa ima ta trenutek »devet mutacij na tisti konici, torej na tistem površinskem proteinu, ki omogoča pripetje človeško celico. Od tega je ta zadnja, ki je nekako najbolj v ospredju, mutacija na mestu 501, točno na tistem mestu, ki je zelo pomembno za pripetje. Ta trenutek se kaže to v večji virulentnosti, skratka virus se lažje širi, verjetno omogoča večje število okužb, ne kaže pa se ta trenutek v večji smrtnosti ali v močnejšem poteku druge faze same bolezni,« je še pojasnil.

Tako je bilo 14. decembra s tem sevom okuženih 1100 posameznikov v Londonu in 4700 posameznikov v Walesu, do danes pa so štiri primere ugotovili v Belgiji, enega na Nizozemskem, štiri na Danskem in dva v Italiji. Po navedbah Štruklja je zaskrbljujoče predvsem, da Združeno kraljestvo podatkov o okužbah s tem novih sevom virusa ni objavilo hitreje. V Sloveniji glede na podatke izpred nekaj dni sicer seva še nismo zaznali, nove podatke pa bomo imeli v dnevu ali dveh. Štrukelj je pojasnil, da Slovenija zadeve ne spremlja zgolj pasivno, v vrhunskem laboratoriju profesorice in mikrobiologinje Tatjane Avšič-Županc namreč dnevno sledijo mutacijam virusa. »Ne bojmo se preveč mutacij, to je za RNK viruse običajno, je pa res, da ta mutacija lahko vodi do večje razširitve samega virusa,« je še dodal. 

Bo cepivo vseeno učinkovito?

Pojasnil je še, da se je sicer podobna mutacija zgodila tudi pri danskih norkah, zaradi česar je bil nato potreben množičen zakol. Tovrstna mutacija je običajno sicer posledica selekcijskega pritiska. Tega bi denimo predstavljalo učinkovito cepivo ali zdravilo, ki pa ga doslej še nismo imeli. Zato po navedbah Štruklja obstaja verjetnost, da so te mutacije posledica preskoka na druge nosilce oziroma živalske vrste in nazaj. »To je špekulacija in se močno, močno raziskuje,« je poudaril.

Štrukelj vsaj kar zadeva učinkovistost cepiva v tem primeru ni zaskrbljen. Pojasnil je, da se tukaj pokažejo prednosti teh novih RNK in DNK tehnologij, na katerih temeljijo nekatera cepiva. »Zdaj poznamo mutacije virusa. V enem dnevu lahko v laboratoriju naredimo genski konstrukt, skratka naredimo novo RNK ali DNK molekulo, vgradimo mutacijo, ki jo virus ima, in naredimo novo serijo cepiva,« je poudaril. Te nove serije je sicer treba znova testirati tako glede varnosti kot učinkovitosti, a je ta postopek bistveno hitrejši kot bi bil pri konvencionalnih cepivih. Skratka, cepiva bodo učinkovita, v kolikor pa bi se posameznemu dodala kakšna sprememba, ne bi bilo treba ponovno izvajati vseh faz kliničnega preizkušanja, temveč bi bile dovolj primerjalne študije s prejšnjo različico tega »istega« cepiva. »Verjemite, da tako Moderna kot Pfizer in druge farmacevtske družbe, ki spremljajo te mutacije, že imajo pripravljena paralelna cepiva in verjetno že potekajo paralelne študije,« je še dodal. 

O dvomljivcih in skrbeh

Štrukelj sicer po lastnih besedah ljudi, ki imajo o cepivih dvome in vprašanja, popolnoma razume, a poudarja, da morajo ti dvomi in vprašanja temeljiti na znanstveni osnovi, ne pa na teoriji zarote. Znova je poudaril, da kot drugod, tudi na tem področju vlada konkurenca. »In zdaj si predstavljajte, ko sem omenil, da je ta trenutek 82 družb v kliničnih študijah. Verjemite, da je to tekmovanje, in verjemite, da bi bila neka družba 'zadovoljna,' če bi šlo kaj narobe s cepivom druge družbe, ne narobe v smislu varnosti, ampak skratka, da ne bi uspeli. In zato vsi tisti, ki dvomijo, da je v cepivu to kar je […] Danes, ko bo cepivo na Emi registrirano, upamo, da bo pozitivno, bo celoten seznam vseh učinkovin napisan in ničesar drugega ni notri. Če bi bilo notri kar koli drugega, bi konkurenčna družba to izkoristila,« je pojasnil ter dodal, da smo varni že kar se tiče same konkurence, da »ne govorimo o sami registraciji.« Za konec je izpostavil še, da bo sam zelo vesel, če se lahko vsi dvomi pri posameznikih obelodanijo, »strokovnjaki so za to, da odgovorijo. Seveda pa tudi strokovnjaki temeljijo samo na znanstvenih podatkih.«

»Moji kolegi in sam, ki se ukvarjamo s covidom-19, smo porabili ogromno časa, ogromno ur, vse pro bono, brez enega samega evra in nismo plačanci nobene farmacevtske družbe, kar se pogosto piše, in sem vesel, da lahko to javno povem,« je zaključil Štrukelj.