mentalno zdravje v času epidemije

Ljudje so v stiski, imajo napade panike, pojavlja se tudi nasilje

Žiga Kariž
11. 11. 2020, 20.00
Deli članek:

Kako koronavirus in način življenja, ki nam ga vsiljuje, vplivata na naše duševno zdravje? So družinske tragedije, ki smo jim priča te dni, znak za alarm?

Shuttestock
Ljudje, ki so bili v preteklosti že nasilni, lahko v stiski stopnjo nasilja povečajo.

»Moški porinil žensko čez balkon, nato skočil še sam«, »Poklical policijo in povedal, da je umoril svojo družino«. To sta le dva od tragičnih naslovov, ki jih te dni najdemo na naslovnicah slovenskih medijev. Kakšni so vzroki omenjenih nasilnih dejanj, policija še raziskuje, odgovoriti pa bo treba tudi na vprašanje, v kolikšni meri je na tragediji vplival spremenjeni način življenja, ki nam ga je vsilila epidemija.

Izjemno povečanje duševnih stisk

Osebni arhiv
Psihoterapevt Drago Švajger opaža, da so ljudje v vse hujši stiski.

Da se Slovenci ob vse ostrejših ukrepih spopadamo z vse večjim številom psiholoških težav, opozarja tudi stroka. Psihoterapevt Drago Švajger nam je zaupal, da je porast izjemen. »Če so se včasih ljudje normalno naročali na terapije, danes prejmem od 10 do 15 telefonskih klicev, ki terjajo takojšnjo pozornost, že v dopoldanskem času.« Kot pravi, ga ljudje kličejo, ker so prestrašeni, imajo napade panike, so anksiozni, nekateri se želijo zaradi občutka brezizhodnosti celo ločiti, nekateri se bojijo nasilja v družini. Dodaja, da običajno pomaga že pogovor. »Ljudje so tesnobni in imajo občutek, da čustev ne bodo mogli obvladati.  Že ob tem, ko jim daš možnost, da povedo, kaj jih teži, se običajno pomirijo,« nam še pove psihoterapevt in pojasni: »Ljudi je strah. Strah pred izgubo zdravja, bojijo se, da bi okužili bližnjega ali pa celo umrli. Tovrstne stiske so se pojavljale predvsem ob prvem valu, zdaj se je tem bojaznim priključil še vse bolj prisoten strah pred izgubo zaposlitve in nezmožnostjo, da bi poskrbeli za bližnje.«

Telefonska pomoč

Vse večjo stisko državljanov so opazili tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer so skupaj s partnerji vzpostavili brezplačno telefonsko številko za psihološko pomoč, na kateri so dostopni strokovnjaki s področja duševnega zdravja. Poleg svetovalcev, zaposlenih v zdravstvenih domovih, pri reševanju stisk pomagajo prostovoljci, ki so člani strokovnih združenj; to so Društvo psihologov Slovenije, Slovenska krovna zveza za psihoterapijo, Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije ter prostovoljci Društva Zaupni telefon Samarijan. Klic na številko 080 51 00 je brezplačen. Vsak klicalec je preusmerjen k prostemu svetovalcu, ki nudi psihološko podporo. Pri koordinaciji dela na telefonu poleg že naštetih ustanov in društev sodelujeta tudi Rdeči križ Slovenije in TOM telefon – Zveza prijateljev mladine Slovenije.

Kaj nas teži

Telefon za psihološko pomoč je deloval že v času prvega vala epidemije in takrat so bili najpogostejši razlogi za klic različni čustveni in vedenjski simptomi (tesnoba, strah pred okužbo, nespečnost, panični napadi), nato sledijo težave, povezane z obstoječimi (oziroma predhodnimi) bolezenjskimi stanji, iskanje virov pomoči in načinov samopomoči, stiske zaradi službenih ali šolskih aktivnosti ter težave v medosebnih odnosih. Kot so nam povedali na NIJZ, so svetovalcem podali tudi usmeritve, kako ravnati, če pri klicatelju zaznajo možnost pojava nasilja.

NIJZ
Seznam vseh kontaktov, kjer je dostopna brezplačna psihološka pomoč, je objavljen na spletni strani NIJZ.

Še več težav?

Če v naslednjih dneh epidemija ne bo umirila, nas, kot kaže, čaka nadaljnja zaostritev ukrepov, med katerimi se kot možnost pojavlja tudi omejitev gibanja na območje enega kilometra od prebivališča. Tak ukrep bi zagotovo psihološki pritisk na državljane še stopnjeval. Kot opozarja psihoterapevt Drago Švajger, ukrepi, ki nas postavljajo v okoliščine, ki jih nismo vajeni, še povečujejo strah pred neznanim. »Marsikdo zase ne ve, kako se bo znašel v tako ostrih omejitvah. Situacija je nepredvidljiva in občutek, da strahu ne kontroliramo, je lahko zelo stresen. Lahko nas zgrabi panika, občutek pretiranega strahu, počutimo se utesnjene in nezmožne pozitivnih občutkov in veselja. Človek, ki je bil že prej nasilen, lahko postane zdaj še petkrat bolj, in tako ne preseneča, da beležimo porast nasilja v družinah,« meni.

Skrb vzbujajoče novice

Očitno pa na razvoj psiholoških težav ne vplivajo samo omejitve, ki smo jih deležni, ampak tudi bolezen sama. V raziskavi, ki jo je objavila revija The Lancet Psychiatry, so elektronsko analizirali zdravstvene kartoteke 69 milijonov ljudi v ZDA, od tega več kot 62.000 primerov covida-19. V treh mesecih po pozitivnem rezultatu testa na okužbo z novim koronavirusom so pri enem od petih prvič diagnosticirali anksioznost, depresijo ali nespečnost, kar je dvakrat več kot pri ostalih bolnikih v istem obdobju, so ugotovili raziskovalci. V raziskavi so prav tako ugotovili, da je pri ljudeh z že obstoječo duševno boleznijo verjetnost diagnoze covida-19 za 65 odstotkov večja kot pri tistih brez obstoječe duševne bolezni. Strokovnjaki za duševno zdravje, ki niso bili neposredno vključeni v raziskavo, so ugotovitve pospremili z navedbami, da to podkrepljuje dokaze, da lahko covid-19 vpliva na možgane in um, kar povečuje tveganje za številne duševne bolezni.