Slovenija

Ob vračanju šolarjev v spletno šolsko okolje pomembno vprašanje varovanja osebnih podatkov

J.P./STA
25. 10. 2020, 09.15
Posodobljeno: 25. 10. 2020, 09.27
Deli članek:

Pri načinu izvajanja šole na daljavo so se po šolah vzpostavile različne prakse, pri tem pa prihaja tudi do zapletov. Na točki Safe.si poudarjajo, da je pomembno zagotavljati varnost na spletu in varovanje zasebnosti tako učencev in njihovih staršev kot tudi učiteljev in vseh drugih v gospodinjstvih, od koder poteka šolanje na daljavo.

Profimedia
Fotografija je simbolična.

Zaradi epidemije covida-19 so morale šole spomladi nepričakovano preiti na šolanje na daljavo. Učitelji in vodstvo šol se je odločalo za uporabo različnih pristopov k deljenju učnih gradiv in za komunikacijo z učenci, od elektronske pošte, šolskih spletnih strani, družbenih omrežij in aplikacij za komunikacijo pa do video konferenc, video portalov in spletnih učilnic.

Kot ugotavljajo na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede, je bil izbor uporabljenih orodij širok, izbrana pa večinoma brezplačna orodja. Kar je pri takem izboru problematično, je da mnogi (komercialni) ponudniki v zameno za brezplačno storitev zahtevajo dostop do različnih podatkov o uporabniku. To so lahko osebni podatki, vedenjski vzorci, podatki o lokaciji uporabnika in še kaj. Prav to pa lahko ogrozi zasebnost uporabnikov in s tem tudi njihovo varnost.

Eno glavnih varnostnih tveganj tudi pri šoli na daljavo je tako po besedah Marka Puschnerja s Safe.si prav varovanje zasebnosti v vsaki elektronski komunikaciji, kjer se posredujejo osebni podatki, video posnetki ali slike. Pozoren je treba biti, kje so ti podatki shranjeni, preko katerih strežnikov gredo, ali ponudniki informacijskih storitev upoštevajo slovensko in evropsko zakonodajo o varstvu osebnih podatkov, je naštel.

"Paziti je treba, kje je shranjen posnetek otrokove naloge. Če je video posnet v domačem okolju, se s tem lahko razkriva tudi zasebnost družine, družinskega doma," je nadaljeval. Enaka skrb po Puschnerjevih besedah velja pri konferencah v živo, kjer vsi, ki so vanjo vključeni, pogledujejo v zasebnost posameznika. Zato med drugim svetuje, da se na video konferencah omeji dostop zgolj vabljenim. Uporaba družbenih omrežij pa po njegovem opozorilu za pouk sploh ni primerna.

Kot je izpostavil Puschner, so že spomladi beležili veliko primerov vdiranja v šolske skupine na Zoomu, ko je nekdo izkoristil, da šolska skupina ni bila zaklenjena, vstopil vanjo in začel predvajati neprimerne vsebine ali početi neumnosti.

In tudi minuli prvi jesenski teden šole na daljavo so ponekod že doživeli podobne neprijetne izkušnje. Ena takih je OŠ Frana Malgaja Šentjur, kjer so po "incidentu" med Google Meet konferenco, ko je se je na konferenco povezal očitno nepovabljeni uporabnik in v njej delil neprimerno vsebino, vse učence pozvali, naj se v video konference prijavljajo le s šolskim elektronskim naslovom.

Puschner poudarja, da je tudi odgovornost šole, da so učitelji podučeni o pravilni uporabi tehnologij, aplikacij ali storitev, ki jih v šoli uporabljajo za šolo na daljavo. A svojo nalogo pri skrbi za večjo spletno varnost šole na daljavo imajo tudi starši.

Na Safe.si pravijo, naj se tudi ti seznanijo se s pravili, ki jih ima šola glede pouka na daljavo, in z orodji, ki jih uporablja za njegovo izvedbo. Tudi za video konference naj otroci uporabljajo le aplikacije in spletne storitve, ki jih je odobrila šola. V primeru, da otrok uporablja kamero, naj starši poskrbijo za nevtralno ozadje, zameglitev ozadja ali uporabo interaktivnega ozadja. Prostor za video konference naj bo vnaprej določen in vedno enak, otrok naj naprav z zasloni ne nosi po stanovanju.

Otroci naj video konference opravijo na mestu, kjer jih starši vidijo in lahko spremljajo, kaj počnejo. Tudi pri starejših šolarjih, ki so načeloma pri uporabi tehnologije že samostojni, pa je na mestu nadzor, kaj počnejo, je opomnil Puschner.

Na Safe.si pri izvajanju šole na daljavo še priporočajo, da se za komunikacijo med učitelji in učenci uporabljajo šolski elektronski naslovi ali naslovi evropskih ponudnikov, ki so zavezani evropski zakonodaji o varstvu osebnih podatkov. To je še toliko bolj pomembno, če je elektronska pošta uporabljena za prenos vsebin, ki vključujejo tudi osebne podatke, poudarjajo.

Opomnili pa so tudi, da elektronska pošta ni namenjena prenosu zelo velikih datotek. Take datoteke je smiselno deliti v spletnih učilnicah. V primeru, da šola ne uporablja spletnih učilnic, pa je priporočljiva uporaba varnih specializiranih orodij, kot je na primer Arnesov Filesender, so še dodali.