Zdravstvo na preizkušnji

Petina manj izdanih napotnic, čakalne vrste vse daljše

A. K.
7. 10. 2020, 19.30
Deli članek:

V Sloveniji je bilo danes 2426 aktivnih primerov okužbe s covidom-19 2206, 122 takšnih bolnikov pa je hospitaliziranih. Strokovnjaki v kratkem ne pričakujejo izboljšanja stanja.

Bobo
Nenujni posegi bodo morali počakati – a za kakšno ceno?

»V času epidemije covida smo pozabili na vse drugo. Obstaja samo covid, vse se vrti okrog covida, zapiramo oddelke, prerazporejamo kadre, prestavljamo ambulantne preglede, omejujemo dostop do osebnih zdravnikov in zdravstvenih storitev in ne opravljamo posegov, diagnostike in operacij, ki bi jih morali. Koliko škode s tem nastaja? Koliko ljudi je zaradi tega umrlo – ali pa še bo? Smo pozabili na načelo primum nil nocere (najprej ne škodi)? To načelo je še vedno temelj medicine!« To je ena izmed kopice pripomb zdravniških kolegov, na katere te dni odgovarja prof. dr. Alojz Ihan na spletni strani zdravniške zbornice. Gre za eno od vprašanj, ki se očitno porajajo ne samo navadnim laikom, pač pa tudi doktorjem medicine. In Ihanov odgovor?

»Epidemija je tu in zdaj in z ustreznim samozaščitnim ravnanjem vseh lahko naredimo pomembno razliko med znosnim preživetjem zime in med posledicami, ko se bodo trenutni 'protestniki' potuhnili v mišje luknje. Vsi drugi našteti problemi so resni in potrebni reševanja, niso pa razumen razlog za ignoranco epidemije. Ali kdo zaradi lakote po svetu ne priveže svojega otroka v varnostni sedež?«

Akutna kriza

Ihanove besede odzvanjajo prepričanja ministra za zdravje Tomaža Gantarja, ki tudi sam poudarja, da je pač koronavirus tu in da mu predvsem želimo preprečiti vstop v zdravstvene ustanove. Poleg dejstva, da je 780 zdravstvenih delavcev že bilo okuženih z virusom, še večjo težavo pri organizaciji dela predstavljajo karantenske odločbe ostalih zaposlenih. Čakalne vrste so se v času od začetka epidemije v sredini marca podaljšale, o težavah pacientov, ki ne morejo kontaktirati osebnih zdravnikov, pa smo že večkrat pisali. Preobremenjenost primarnega zdravstva bo tako nedvomno pustila neizmerljive dolgoročne posledice. Trideset odstotkov manj diagnoz raka nedvomno ne odražajo izboljšane zdravstvene slike Slovencev, pač pa nedelovanje sistema v času krize.

Tristo tisoč manj napotnic

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je letos v obdobju med marcem in avgustom bilo izdanih 1,3 milijona napotnic za specialistični pregled ali poseg oziroma drugače rečeno okoli 304 tisoč napotnic manj kot lansko leto. Rečeno drugače, k specialistu je bilo napotenih 19 odstotkov manj pacientov. Medtem ko so zadnje dostopne številke iz avgusta in julija tako rekoč enake tistim iz leta 2019, je bilo junija letos izdanih celo 41 tisoč več napotnic kot junija lani. Gre bržkone za korekcijo iz začetnih mesecev karantene, ko so bili vsi nenujni deli življenja ustavljeni, vključno z nenujnimi pregledi in posegi v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Aprila je bilo napisanih komaj slabih 110 tisoč napotnic, kar je manj kot tretjina v primerjavi z aprilom leto prej. Maja je bila razlika manjša, pa še vedno je znašala slabih 100 tisoč napotnic. Ob poslabševanju stanja je pričakovati še več podobnih novic, kot je tista iz jeseniške bolnišnice, kjer so zaradi izpada kadra bili primorani zapreti tri oddelke in prekiniti izvajanje vseh nenujnih posegov.

Pri receptih takšnega drastičnega upada NIJZ ni zabeležil, saj jih je bilo napisanih 35 tisoč manj kot lani v absolutnih številkah oziroma slabih pet odstotkov.

Sistemske težave

Čakalne vrste se daljšajo, vlada pa na njih odgovarja, kot edino zna: s povečano potrošnjo. A ta seveda ne more reševati sistemskih težav slovenskega zdravstvenega sektorja ali, kot so zapisali pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS): »Zgolj zagotavljanje dodatnih sredstev ne bo zadoščalo. Dejstvo je, da ZZZS ne more oddati vseh programov, ki jih razpiše, saj ni zdravnikov. Zato so nujni sistemski ukrepi, kot so povečanje vpisa na medicinsko fakulteto, optimizacija poteka specializacije družinske medicine (v zadnjih letnikih naj poteka na primarni ravni, in ne na klinikah), pozitivna promocija poklica zdravnika na primarni ravni, uvoz zdravnikov iz tujine.«