Po besedah Janeza Janše so stranke prihodnje koalicije v koalicijski pogodbi izhajale iz aktualnega položaja v Sloveniji oziroma dejstva, da je dosedanji premier Marjan Šarec s svojim odstopom povzročil vladno krizo. Po Šarčevem odstopu so po njegovih besedah SDS, SMC, NSi in DeSUS dogovorile novo koalicijsko pogodbo za blaginjo Slovenije, ki bo temelj vladnega programa. Tega bo Janša, kot je napovedal, predstavil v naslednji fazi, ko bo predložil ministrsko listo.
Spomnil je na dejstvo, da sta pred novo vlado le dobri dve leti mandata, vsaka koalicija za polovični mandat pa je lahko zgolj kompromis o tistih rešitvah, o katerih se vsi koalicijski partnerji strinjajo. Zato so v ospredje postavili tisto, kar jih združuje in povezuje, na izzive pa bodo poskušali iskati dogovore z iskanjem soglasja. Pri tem je Janša napovedal, da bodo k oblikovanju rešitev povabili tudi opozicijo in poslanca narodnih manjšin.
Vsi, ki so po zadnji vladni krizi "to roko že sprejeli, v bistvu ponavljajo veličino korakov tistih, ki so leta 1990 pred usodnim zgodovinskim plebiscitnim glasovanjem Slovencev za samostojno Slovenijo pomagali graditi takratno enotnost naroda, brez katere bi danes namesto vas odločali v neki drugi prestolnici. Naša vrata za sodelovanje v skupno dobro ostajajo odprta tudi za vse ostale. Mi nikogar ne izključujemo," je dejal ob koncu predstavitve.
Janši se sicer glede na napovedi obeta podpora. Za izvolitev novega mandatarja je potrebnih najmanj 46 glasov. Glasovanje je tajno.
Med področji, ki jih je po njegovem mnenju mogoče urediti brez finančnih vložkov, je navedel debirokratizacijo in decentralizacijo. Prepričan je, da je z debirokratizacijo možno bistveno pospešiti splošni razvoj v državi. "Imamo del administrativnega dela javnega sektorja, ki zaposluje preveč ljudi, tudi kakovostnih kadrov, po drugi strani pa teh primanjkuje v gospodarstvu in jih iščejo z lučjo pri belem dnevu. Tukaj je nujno potrebna določena prerazporeditev," je dejal. Znova je izpostavil je tudi preveliko število predpisov.
Zaradi centralizma pa je Slovenija po njegovih besedah v stanju, ki škodi ne samo obrobju, ampak tudi centru, Ljubljana se denimo duši v prometu. Koalicija bo vse nove institucije postavila centra, v nadaljevanju pa bi bilo treba že obstoječe razseliti po državi, je ocenil. Opozoril je tudi, da še vedno nimamo pokrajin.
Med premiki, ki zahtevajo obsežna finančna sredstva, pa je omenil ustanovitev demografskega sklada, v katerega se bo preneslo državno premoženje, da se bo tam plemenitilo. "Tukaj so rezerve in treba se je organizirati v smer, da te rezerve izkoristimo," je prepričan. Ob tem je priznal, da problemov, povezanih z demografsko sliko, ni možno rešiti v enem mandatu.
Napovedal je tudi ustvarjanje okolja za gospodarski razcvet.
Dotaknil se je še vprašanja migracij in poudaril, da je tisti, ki pride k nam, če ga povabimo, dobrodošel, enako če je v težavah in mu pomagamo. "Vendar ne more pričakovati, da bomo mi sprejeli njegove navade, njegov način obnašanja, njegovo kulturo, ampak upravičeno pričakujemo, da bo on sprejel našo."
Opozoril je tudi, da je v državi, ki ima javno zdravstvo in javno šolstvo, potrebna konkurenca, ki zagotavlja kakovost. Zagotovil je, da Slovenija nikoli ne bo javnega zamenjala s privatnim sistemom, a dodal, "da ne en, ne drugi sistem ne bosta delovala, če bosta samoumevna, če ne bo nobene konkurence in možnosti izbire".
Problemi v zdravstvu so po njegovih besedah rešljivi, ampak ne brez tega, da se tam vzpostavi red, in ne brez tega, da dogradi plačni sistem. In to velja še za nekatere druge podsisteme, je dodal. Pri tem je izpostavil, da poleg visokokvalificiranih strokovnjakov v tujino odhajajo tudi visoko donosna podjetja, ki bodo, če v prihodnosti ne bodo imela doma konkurenčnih pogojev, odhajala še bolj.
Poleg tega bo v prihodnosti po njegovi oceni potrebno višanje višanje prispevnih stopenj, tako za zdravstvo, kot za oskrbo starejših. "Ampak to višanje bo šlo mimo neopazno, če bomo ustvarjali več, če bo gospodarska rast velika, če bomo odpravil vse te ovire," je dodal.
Na koncu se je dotaknil tudi vprašanja varnosti in ocenil, da trenutna sestava ni sposobna zagotavljati obrambe države in "če bo šlo tako naprej, čez dve leti niti blefirati ne bomo več mogli. Zato je vsaj začasna odmrznitev vojaške obveznosti nujna."
Med programski cilji je izpostavil debirokratizacijo, decentralizacijo in ustanovitev demografskega sklada.
Kar zadeva mednarodnih izzivov, je izpostavil prihajajoče vodenje Sveta EU. Ocenil je, da je brexit za EU strateška katastrofa in da zdaj v Evropi enostavno ni čas za eksperimente. Opozoril je tudi, da se krepi pritisk večjih držav na spremembo načina odločanja v uniji. Lizbonska pogodba pa daje tudi manjšim državam članicam možnosti, da si enakopravnost izborijo, še posebej, če so dovolj spretne in če so se sposobne povezovati s tistimi, ki imajo podobne interese.
Povedal je še, da dobiva opozorila tudi iz dosedanjih vladnih krogov, da v sprejetih proračunih za letos in naslednje leto zeva nekaj stomilijonska luknja, a ocenil, da so težave rešljive.
