Obravnava tujcev

Varuh opozarja na neustrezno ravnanje naših policistov na meji

S.R./STA
22. 8. 2018, 12.36
Posodobljeno: 22. 8. 2018, 12.39
Deli članek:

Varuh človekovih pravic je na podlagi medijskega poročanja in pričevanj oseb o domnevno neustreznih ravnanjih slovenskih policistov sredi junija nenapovedano obiskal policijski postaji Črnomelj in Metlika.

Bobo
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

Preverili so sporne navedbe o položaju tujcev, ki nedovoljeno prestopijo državno mejo. Tem naj bi slovenski policisti zavračali možnosti podajanja prošenj za mednarodno zaščito, na problematiko pa že dlje časa opozarjajo tudi nevladne organizacije.

Varuh je v primeru obravnave treh ljudi, ki so jih prijeli na slovensko-hrvaški meji, ugotovil številne pomanjkljivosti in nepravilnosti. Na podlagi ugotovitev so pri varuhu pripravili vmesno poročilo o aktivnostih in ugotovitvah varuha glede očitkov zavračanja možnosti podajanja prošenj za mednarodno zaščito s strani slovenskih policistov. Kot so navedli, so v pregledanih primerih pogrešali resno obravnavo osebnih okoliščin vsakega posameznika.

Skope izjave

V uradnih zaznamkih povzete izjave tujcev so praviloma izredno skope in se v pretežni meri nanašajo na potovanje ter prehod meje, ugotavljajo pri varuhu. Prav tako so skope tudi izjave o razlogih za zapustitev matične države, ki so lahko pomemben dejavnik pri morebitni nameri za mednarodno zaščito. V enem izmed zapisnikov o izročitvi in sprejemu osebe je bil denimo kot razlog za zapustitev matične države navedeno, da je oseba ekonomski migrant. Iz uradnih zaznamkov pa izhaja, da sta dva od obravnavanih tujcev na vprašanje policista povedala, da sta matično državo zapustila zaradi groženj.

Ustrezno ravnanje

Čeprav je iz zakona o mednarodni zaščiti mogoče razbrati, da posameznik svojo željo po mednarodni zaščiti izrazi sam, varuh meni, da je v primerih, ko je odločitev o vrnitvi praviloma izvedena v roku enega dne od trenutka pridržanja, pomembno, da policisti vsem osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito, čim prej zagotovijo ustrezne informacije glede azilnih postopkov.

Omogočiti jim morajo tudi dovolj časa, da se lahko izrazijo, če bi želeli podati prošnjo za azil, in če to želijo, jim tudi to omogočiti. Zlasti v primerih, ko je odločitev o vrnitvi sprejeta v zelo kratkem času in brez pisne odločbe ter tudi brez možnosti uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva, bi bilo smiselno od posameznika pridobiti izjavo, ali ima namero podati prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji, in to tudi ustrezno dokumentirati, predlaga varuh.

Ministrstvo ostaja "gluho"

Kot so še navedli pri varuhu, so pričakovali, da se bo notranje ministrstvo (MNZ) do očitkov opredelilo, vendar pa je v odgovoru zgolj zagotovilo, da policija pri izvajanju postopkov v celoti upošteva pravice tujcev, vključno s pravico dostopa do mednarodne zaščite.

A varuh še vedno pogreša resno opredelitev do izpostavljenih pomislekov, zato so v torek ministrstvo ponovno posredovali dopis. Predlaga pa tudi sprejem ukrepov v smeri doslednejšega dokumentiranja vseh okoliščin policijskih postopkov s tujci, da bi to tudi kasneje dopuščalo vpogled v pravilnost in zakonitost sprejetih odločitev, so še navedli pri varuhu.

Na MNZ dodatnega dopisa varuha človekovih pravic še niso prejeli. "Vsekakor pa ga bomo po prejetju temeljito preučili, še zlasti glede njegovih dodatnih vprašanj na že posredovana in konkretna pojasnila MNZ," so sporočili z ministrstva.