Zapleten plačni sistem: "Začutili smo malce olajšanja, a le do plače"
Ž.K.
16. 1. 2018, 19.50
Deli članek:
Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je predstavila predlog za dvig minimalne plače, ki bo v žepe najslabše plačanih prinesel 25 evrov na mesec več.
Arhiv Zarja
Najnižja neto plača naj bi po podatkih ministrstva za delo zdaj znašala 638,42 evrov neto.
Po podatkih ministrstva za delo v Sloveniji minimalno plačo trenutno prejema okoli 33.000 zaposlenih, od tega okoli 8000 v javnem sektorju. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak bo v petek Ekonomsko-socialnemu svetu (ESS) predlagala, da se minimalna plača za leto 2018 zviša za 4,7 odstotka na 842,79 evra bruto oziroma 638,42 evra neto. Poleg inflacije je pri tem upoštevala tudi gibanja v minulih letih in obete stabilne gospodarske rasti v prihodnje.
Zakon
Po zakonu višino minimalne plače za posamezno leto določi resorni minister po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji. Pri njeni določitvi se mora upoštevati letna stopnja inflacije v decembru predhodnega leta, lahko pa se tudi gibanje plač, gospodarska rast in gibanje zaposlenosti. Višina minimalne plače mora biti objavljena do konca januarja posameznega leta, velja pa za delo od 1. januarja.
STA
Anja Kopač Mrak meni, da bo gospodarstvo zmoglo dodatno obremenitev.
Obdobje gospodarske rasti
25 evrov več na računu
Predlaga zvišanje za 4,7 odstotka na 842,79 evra bruto, kar bi pomenilo 638,42 evra neto, skupen strošek delodajalca pa bi bil 983,42 evra, s čimer bi se po njenih besedah strošek delodajalcev dejansko zvišal za tri odstotke.
Kot je v izjavi za medije včeraj v Ljubljani povedala ministrica, so pri pripravi tokratnega predloga gledali obdobje med letoma 2013 in 2017, ko »smo šli iz obdobja negotove gospodarske rasti v obdobje zelo stabilne in izjemne gospodarske rasti, tudi za naslednje obdobje pa se pričakuje stabilna gospodarska rast«.
Petkov obračun
ESS bo po njenih besedah predlog obravnaval v petek, ministrica pa kot vedno pri tej temi pričakuje »zanimivo in burno debato«. Kopač Mrakova sicer ocenjuje, da gospodarstvo zmore tolikšen dvig minimalne plače. »Verjamem, da gospodarstvo danes ta strošek zmore,« je dejala ministrica. Kot je ponazorila, gospodarstvo trenutno za plače nameni 8,5 milijarde evrov, tako da bi se pri predlaganem zvišanju minimalne plače ta strošek zvišal za 0,21 odstotka. Podjetja bi morala za zvišanje nameniti 0,6 odstotka svojega dobička, je poudarila.
Odzivi
Čeprav je ministrica prepričana, da bo gospodarstvo zmoglo ta dodatni strošek, pa so prvi odzivi podjetnikov negativni. Gospodarska zbornica Slovenije je v preteklosti že večkrat opozarjala, da bi pretirano zvišanje lahko pripeljalo do izgube delovnih mest in padca konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Čeprav je novo vodstvo GZS veliko bolj pripravljeno na kompromise kot staro, ki je socialni dialog celo prekinilo, ni pričakovati, da bodo predlog ministrice sprejeli z odobravanjem.
Sindikati bi več
STA
Boštjan Gorjup, predsednik GZS, kjer menijo, da bi za višje neto plače morala poskrbeti država z zmanjšanjem obremenitev.
Tudi sindikati niso najbolj zadovoljni. Predsednica zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič je predlog ministrice komentirala takole: »Glede na nizke odstotke usklajevanja minimalne plače v letih 2015 (0,2 %), 2016 (0 %) in 2017 (1,8 %) bi bil primeren dvig minimalne plače med petimi in šestimi odstotki. Če upoštevamo tudi visoko gospodarsko rast, rast dobičkov in rast produktivnosti, bi bil povsem upravičen tudi še višji dvig.«
Socialni dialog
Ministrica Anja Kopač Mrak je še povedala, da so pritiski na dvig minimalne plače največji v državah, kjer socialni dialog najbolj peša. »Plačni modeli po Evropi so različni; kjer deluje bipartitni socialni dialog, pritiska na dvig minimalne plače ni,« je dodala. Da bi dosegli premik, je po njenem mnenju potrebna sprememba plačnega modela.
Formula
Na ministrstvu za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti se že dalj časa trudijo vzpostaviti formulo, po kateri bi se izračunavala minimalna plača. Tako bi se izognili neprestanim bojem in pogajanjem okoli višine minimalnega dohodka. A trenutno pravega navdušenja za tako formulo ni ne med delodajalci ne med sindikati.
Zmeda
Si pa slednji že dalj časa prizadevajo, da bi se odpravile nekatere anomalije v našem plačnem sistemu. Še vedno imamo pri nas namreč kopico delovnih mest, katerih izhodiščna plača je pod minimalno plačo. O tem, kako težko je navadnim državljanom razumeti plačni sistem, pa priča primer bralca, ki je včeraj klical v našo redakcijo.
»Hči je zaposlena v osnovni šoli in prejema minimalno plačo. Ko je pred meseci ministrica napovedala, da bodo najslabše plačani napredovali za dva plačna razreda, smo začutili malce olajšanja, a le do plače. Na plačilni listi se namreč ni spremenilo čisto nič. In ne samo to. Politiki ves čas govorijo o 614 evrih minimalne neto plače. Moja hči ima na plačilni listi napisano 804,96 evra bruto in neto izplačilo 570 evrov. Ko sem poklical na inšpektorat za delo, mi nihče ni znal pojasniti, od kje razlika.«
Olajšava ali plača?
Vlada pri predstavljanju višine minimalne neto plače to izračunava skupaj s splošno davčno olajšavo, ki je namenjena zmanjšanju davčne obremenitve. Ali jo bo delavec uveljavljal vsak mesec sproti ali enkratno ob obračunu dohodnine, je odločitev posameznika, znesek končne davčne obremenitve pa je odvisen tudi od drugih prihodkov. Dejstvo je, da brez upoštevanja te olajšave danes minimalna plača znaša 570 evrov, če bo prišlo do predlaganega zvišanja, pa bo to 595 evrov, kar je še vedno pod pragom revščine.
STA
