OGROŽENI GOZDOVI

Težava je v motoristih in jelenih

Žiga Kariž
26. 3. 2017, 13.31
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

V pripravi naj bi bil zakonski predlog, ki bi v nočnem času omejil gibanje ljudi po naših gozdovih, saj naj bi s svojimi dejavnostmi plašili živali.

Bobo
Našim gozdovom naj bi grozila sprememba strukture. Če bo šlo tako dalje, naj bi ostala le še bukev (slika je simbolična).

Profimedia
Lovci in zavod za gozdove imajo različen pogled na težave. (slika je simbolična).

Slovenski gozdovi so v težavah. Kot da ni dovolj, da sta jih načela žled in lubadar, nad mlado drevje so se spravili še jeleni. Kot kaže, pot do rešitve ne bo lahka, saj se skrbniki slovenskih gozdov ne morejo zediniti o tem, kakšen pristop ubrati. Ministrstvo za kmetijstvo je v preteklih mesecih organiziralo serijo posvetov o sobivanju divjadi in človeka. Od 18. januarja se je zvrstilo 14 javnih posvetov za 15 lovsko upravljavskih območij. Vseh posvetov se je udeležilo 550 ljudi oziroma v povprečju dobrih 39 na posvet.

Odstrel jelenov

Analize
Škoda v gozdu ni večja. Glede na statistične podatke število prijav škode, ki jih povzroča divjad, iz leta v leto upada. V zadnjih petih letih so se škode prepolovile.

Med drugim so izpostavili problematiko jelenov, ki v gozdovih povzročajo veliko škode. Medtem ko nekateri udeleženci posvetov menijo, da so jeleni razdraženi zaradi nočnih obiskovalcev gozda, predvsem uporabnikov motornih sani in štirikolesnikov, na zavodu za gozdove menijo, da je za škodo poleg nočnih motenj kriva prenamnoženost jelenjadi. Tako so lovcem izdali ukaz, da morajo letos odstreliti kar tisoč jelenov več kot lani, skupaj kar tri tisoč. Temu so se lovci uprli, saj trdijo, da je jelenov vsako leto manj, prav tako škode.

Profimedia
Ponoči naj bi po gozdovih brneli motorji (slika je simbolična).

Motorji in sani

SKLEP ŠT.16
S tem sklepom je zavod za gozdove določil dvig »odvzema« jelenjadi na kočevsko-belokranjskem območju za najmanj 25 %, na Notranjskem za najmanj 20 %, za 15 % na zahodnovisokokraškem območju, za 10 % na triglavskem in prav tako za 10 % na gorenjskem območju.

Raziskovalci zavoda za gozdove so več mesecev zapored neprestano spremljali, kaj počnejo ljudje v gozdu ponoči. Ugotovili so, da se med eno in peto zjutraj zelo pogosto vozijo z motorji in motornimi sanmi. Veliko je tudi tekačev, ki motijo živali s svetilkami. Strokovnjaki z zavoda so pojasnili, da se preplašene živali bistveno več gibajo in posledično zaradi dodatnih potreb po energiji popasejo več gozdnega mladega drevja, kar onemogoča razvoj in obstoj gozdov. Zato podpirajo predlog, da se gibanje v gozdu ponoči omeji – na eno uro pred sončnim vzhodom in uro po zahodu.

Buren odziv

Predlog je v javnosti naletel na izjemno negativen odziv, tudi na ministrstvu za kmetijstvo menijo, da bi bila taka omejitev prehud ukrep. A se strinjajo, da na nekaterih gozdnih območjih nočne vožnje s sanmi in štirikolesniki predstavljajo veliko težavo. Kršitelje je namreč težko izslediti, kazni pa so v primerjavi s tujino izjemno nizke.