Gre za to, da računovodstvo prejme navidezno elektronsko pošto direktorja z naročilom, naj plača določen račun v tujino.
Prevara poteka tako, da nepridipravi na elektronski naslov računovodstva oz. tajništva podjetja pošljejo lažno elektronsko sporočilo, ki je videti, kot da bi ga poslal vodstveni delavec, na primer direktor podjetja.
V lažnem sporočilu storilec računovodji naroči, naj nujno plača račun v tujino, ki ga priloži v priponki. Če računovodja to stori, oškoduje podjetje. Policija ugotavlja, da v teh primerih ne gre za vdore v elektorske poštne strežnike, ampak za dejansko lažno elektronsko pošto, poslano iz tujine, s ponarejenim zaglavjem sporočila.
Podjetja na policiji tudi pozivajo, naj ponovno proučijo, katere kontaktne podatke objavljajo na spletnih straneh - predvsem elektronske naslove, ki jih storilci s pridom uporabljajo za storitev kaznivega dejanja.
Pri večini podjetij so sicer številke transakcijskih računov, likvidnostnega stanja, davčne številke, elektronski poštni naslovi direktorjev, računovodstva ali tajništva vsakomur dostopni na spletu, zato storilec nima težav z iskanjem novih žrtev.
Mehanizem preverjanja pristnosti
Policija predvsem podjetjem svetuje, naj jim vzdrževalci informacijskega sistema vključijo varnostni mehanizem "preverjanje pristnosti elektronske pošte".
S takšnim preverjanjem si zagotovijo, da so sporočila razvrščena čim bolj pravilno. Elektronska sporočila, za katera pristnost ni preverjena, bodo namreč najverjetneje zavrnjena ali preusmerjena v mapo z vsiljeno pošto, saj obstaja velika verjetnost, da so ponarejena, pravijo na policiji. Poleg tega so lahko elektronska sporočila z nepreverjeno pristnostjo, ki vsebujejo priloge, neposredno zavrnjena iz varnostnih razlogov.
