Slovenija

Policija v bankah zaznala že za več kot milijardo evrov škode

A.K./STA
24. 7. 2016, 08.58
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Preiskava bančne kriminalitete ostaja med prioritetami policije, ki je do konca junija skupno zaznala in evidentirala 236 kaznivih dejanj s področja bančne kriminalitete.

STA

Zaključili so obravnavo 161 kaznivih dejanj s tega področja, skupna škoda vseh evidentiranih kaznivih dejanj pa je po njihovih podatkih presegla eno milijardo evrov.

Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja je policija na pristojna državna tožilstva, največ na specializirano, podala kazenske ovadbe za 108 sumov kaznivih dejanj. Ugotovljena škoda pri teh dejanjih pa po njihovih ocenah dosega 310 milijonov evrov.

Kot so za STA pojasnili na Generalni policijski upravi, je bilo s poročilom zaključenih še 53 sumov kaznivih dejanj, ker na podlagi zbranih obvestil ni bilo ugotovljenih elementov kaznivega dejanja.

O osumljencih

Kazenske ovadbe so bile praviloma podane zoper večje število osumljencev. Nekateri izmed njih so v času storitve kaznivih dejanj delovali kot člani organov vodenja ali nadzora bank, pri ostalih osumljencih pa gre, kot pojasnjujejo, za navadne bančne uslužbence ter druge fizične osebe, ki sicer niso bile zaposlene v banki, je pa obstajal utemeljen sum, da so pri kaznivem dejanju sodelovale kot napeljevalci oziroma pomagači.

Policija ima v obravnavi še 75 nerešenih zadev z ocenjeno škodo okrog 518 milijonov evrov, v katerih še zbirajo potrebna obvestila in dokaze.

Hišne preiskave 

Pri preiskavi bančne kriminalitete je za policijo pomembno tudi sodelovanje z Banko Slovenije, kjer so nedavno potekale hišne preiskave zaradi suma zlorabe položaja pri sanaciji bank iz leta 2013.

Doslej je v okviru Banke Slovenije s policijo in tožilstvom pri preiskovanju bančne sodelovala posebna inšpekcijska skupina, vendar je Banka Slovenije s spremembo statuta to službo integrirala v organizacijsko strukturo in ta ne bo več delovala. Ob tem pa poudarjajo, da bodo še naprej sodelovali s policijo in organi pregona z izmenjavo podatkov in informacij, potrebnih za odločanje o zadevah, ki so lahko predmet kazenskega ali predkazenskega postopka.

"Banka Slovenije se seveda zaveda tudi svoje dolžnosti naznanitve kaznivih dejanj, ki jih odkrije pri izvajanju svojih nalog," so poudarili v bančnem regulatorju, ki je bil nedavno deležen kritik specializiranega tožilstva, da selektivno izroča zahtevano dokumentacijo.

Dodali so še, da med nedavno kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije in spremembo statusa posebne inšpekcijske službe, o kateri je odločitev sprejel svet Banke Slovenije, pa po njihovih navedbah ni nikakršne povezave.

Ob tem pa policiji ob informacijah o prenehanju delovanja posebne inšpekcijske skupine poudarjajo, da niso prejeli uradnega obvestila o prekinitvi sodelovanja z Banko Slovenije. "Si pa ne predstavljamo učinkovitega in kakovostnega preiskovanja bančne kriminalitete brez sodelovanja vseh pristojnih organov in institucij, tudi Banke Slovenije," so dodali.