Prevelika moč županov

Lokalna oblast je glasna le, ko jim država zmanjša sredstva

G.G./STA
22. 6. 2016, 14.12
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Področje transparentnosti, integritete in odgovornosti je na lokalni ravni precejšen izziv, ki se ga bodo morali odgovorni v občinah prej ko slej lotiti, na podlagi analize v Mestni občini Velenje in Občini Dornava ugotavlja generalni sekretar Transparency International (TI) Slovenia Vid Doria.

Arhiv

STA
Po besedah Dorie marsikaj, kar je na državni ravni že praksa, na lokalni sploh še ni stopilo v veljavo.

TI Slovenia je namreč danes predstavil poročilo o oceni integritete lokalne samouprave v omenjenih dveh občinah. Čeprav so poudarili, da ne gre za reprezentativen vzorec, pa menijo, da ugotovitve veljajo tudi za marsikatero drugo občino in bodo priporočila, ki so jih oblikovali, koristna tudi zanje.

Po besedah Dorie opažajo vzorec, da je lokalna oblast glasna le, ko jim država zmanjša sredstva, ne naredi pa nič, da bi se sredstva, ki jih dobijo, porabila bolj smotrno, transparentno in odgovorno. Ena od njihovih ugotovitev je namreč, da sta tako župan kot občinska uprava izpostavljena velikemu korupcijskemu tveganju predvsem na področju javnih naročil in zaposlovanja lokalnih javnih uslužbencev, zadostni ukrepi za zmanjšanje teh tveganj pa niso vzpostavljeni.

Župani s preveliko močjo

Kot so ugotovili, imajo župani dostikrat (pre)veliko moč pri razporejanju sredstev, sploh takšnih, ki so pod pragom obveznih določb o javnih naročilih. Občinski svetniki pa navadno le potrjujejo temeljne dokumente, povezane s porabo javnega denarja.

Ob tem je premalo tudi nadzora, tako uradnega, kot s strani civilne družbe, medijev, nevladnih organizacij. Pri notranjem nadzoru na primer ugotavljajo, da pogosto ni dovolj strokovnih članov, prav tako je vprašljiva njega neodvisnost. Pri Velenju, ki za pregled poslovanja najame zunanjega revizorja, pa jih je zmotilo, da poročilo o reviziji ni javno.

V praksi ne izvajajo ukrepov

Raziskovalec in avtor poročila Martin Marzidovšek je pojasnil, da so podatke zbirali na različne načine, tudi s poglobljenimi intervjuji, a vsi niso želeli sodelovati. V Velenju sta denimo sodelovanje odklonila župan in podžupan.

V TI Slovenia opozarjajo, da so občine pri preprečevanju korupcije usmerjene predvsem v formalne ukrepe, kot so sprejemanja pravilnikov, načrtov integritete, ipd., ki pa se v praksi ne izvajajo. Po besedah Dorie marsikaj, kar je na državni ravni že praksa, na lokalni sploh še ni stopilo v veljavo.

Kot enega od primerov je izpostavil prijavljanje lobističnih stikov, saj občine o njih praktično ne poročajo. Za Občino Dornava recimo ni bilo nobene prijave, čeprav je župan javno priznal, da obstajajo, za občino Velenje jih je bilo nekaj, a je bila ta številka še vedno zanemarljiva.

Priporočila

Ukrepe, s katerimi bi odpravili omenjene pomanjkljivosti, so zajeli v priporočilih, ki jih je skupaj 19. Med drugim svetujejo, da bi morale občine in državne institucije spodbujati večjo participacijo občanov pri lokalnih političnih zadevah. Vsi akterji in nadzorne funkcije znotraj lokalne samouprave pa bi morali prevzeti odgovornost za učinkovito odkrivanje korupcije ter drugih odklonskih ravnanj.

Na podlagi vseh kazalnikov si je občina Dornava - prevedeno v osnovnošolsko oceno - prislužila oceno dobro, pri Velenju so bile ocene malenkost boljše. Doria je ob tem ugotavljal, da je pri večjih občinah večja strokovnost delovanja v institucijah in svetih in je zato učinkovitost, kakovost ter transparentnost delovanja nekako boljša.