NEGATIVNI TREND

Cerarjeva stranka na poti navzdol

Matej Klarič
18. 6. 2016, 19.32
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Veliki hit zadnjih volitev je bila tik pred volitvami ustanovljena Cerarjeva stranka, ki je z veliko zmago postala največja stranka v državi. Prevzela je tudi vse najpomembnejše vzvode oblasti. Toda v zadnjih dveh letih se je njena podpora samo zmanjševala. Postavlja se vprašanje, kakšen rezultat bo dosegla na naslednjih volitvah.

STA
Cerar je javno dokončno opustil svoje standarde o etiki in morali, ko je branil Mramorjevo sporno početje.

Stranka modernega centra (SMC), ki je na zadnjih volitvah še vedno nosila ime Mira Cerarja, je na zadnjih volitvah dosegla izjemen rezultat, s 34 odstotki pobranih glasov je osvojila kar 36 poslanskih mandatov. To je več, kot jih je z boljšim rezultatom leta 2000 imela LDS, ki je takrat dobila 34 poslancev.

Čeprav je večina javnosti stranko dojemala kot bolj levo usmerjeno, je na volitvah sodelovala s konservativnimi stališči o pomenu etike in morale, ki so v Sloveniji že v preteklosti prinašali rezultate. K temu je botrovalo tudi ime Mira Cerarja, ki si je v dveh desetletjih nastopanja v javnosti ustvaril pozitivno javno podobo. 

35 glasov

ima trenutno v parlamentu največja stranka SMC. Ankete pa ji kažejo, da bi na volitvah izgubila dve tretjini glasov ali celo več.

Pozabljene predvolilne obljube

Kmalu po volitvah pa je stranka s prvimi aferami začela izgubljati podporo, predvsem zaradi kadrov, ki so, kot se je izkazalo, imeli grehe iz preteklosti. Javnost pa tudi ni nagradila njenih pozabljenih predvolilnih obljub. V predvolilni kampanji se je Cerar na vse pretege izogibal konkretnim zavezam. Kljub temu pa je dal dve zavezi: da bo ukinil nepravično dodatno prostovoljno zavarovanje in da bo nasprotoval prodaji Telekoma. Prve zaveze njegova vlada še vedno ni izpolnila, pri drugi pa je Cerar povsem spremenil stališče. Čeprav je imel na mizi študije, ki so dokazovale, da bo Telekom v državni lasti rasel z nadpovprečno hitrostjo, je sam v parlamentu razlagal, da bo šel navzdol, ter celo požrl predvolilne obljube in začel zagovarjati njegovo privatizacijo.

Nesmiselne in neetične prodaje

Do prodaje Telekoma sicer še vedno ni prišlo, vendar vlada še vedno vztraja pri tem, čeprav gre za eno najuspešnejših slovenskih podjetij. Tudi pri prodaji NKBM se pojavljajo številni dvomi o smotrnosti tega početja. Leta 2013 je država v banko vložila 870 milijonov, lani pa jo je prodala za samo 250 milijonov evrov. Tudi aktualna zgodba z Luko Koper kaže, da vlada očitno zopet popušča interesom iz tujine, na škodo naših državljanov.

STA
Cerar je branil Mramorja in dokončno opustil svoje standarde o etiki in morali.

Etike ni nikoli dovolj

Verjetno pa je točka, kjer se volivci čutijo najbolj izdane, povezana s Cerarjevimi pozivi k etiki in morali. V s korupcijskimi aferami prežeti državi je na ta račun dobil veliko število volivcev. Toda problem je, da je s tem sam sebi skopal jamo. Etike in morale namreč nikoli ni dovolj, volivci ne bodo nikoli zadovoljni z doseženim standardom. Še posebej pa je visokim standardom nemogoče slediti v politiki, ki je prežeta z različnimi sebičnimi interesi, ki na žalost prepogosto vodijo v gnile kompromise. Temu se tudi sami, logično, niso mogli izogniti, saj je iz poslanske skupine, nato pa še iz stranke, ker ni bilo sprememb na področju kadrovanja, boja proti korupciji in vplivu neformalnih mrež, izstopil Bojan Dobovšek. Dokončno pa se je Cerarjeva etična drža razblinila z branjenjem ministra Mramorja in njegovih nezakonitih izplačil. 

Miro Cerar, ko še ni bil predsednik vlade:

V naši družbi ni več prostora za tiste, ki nas mirno in nesramno gledajo v oči, medtem ko nam kradejo in lažejo. Treba je ustvariti klimo, ki bo te posameznike, če se ne bodo spremenili, postavila na rob.

Čas ni naklonjen novemu Drnovšku

Čeprav se Cerar trudi, da bi bil sredinski politik Drnovškovega kova, pa mu to toliko težje uspeva, saj temu ni naklonjen čas, sam pa nima njegovega (ekonomskega) znanja in izkušenj. Obdobje krize vse bolj deli javnost, ki se radikalizira na dva dela. Zato je tudi Cerar primoran postavljati bolj odločna stališča, ki ga silijo v eno ali drugo stran (postavitev rezilnih žic, odnos do beguncev, privatizacije in podobno). V nepredvidljivih situacijah zato na izvršilnih funkcijah neizkušeni Cerar pogosto spreminja svoja stališča, kar mu dodatno ruši avtoriteto in ugled v javnosti.

Ne želijo si volitev

Ne preseneča torej, da stranki že od vsega začetka pada javnomnenjska podpora; ta se je od volitev zmanjšala za približno dve tretjini, po nekaterih anketah celo za več. Tudi druge stranke, ki so veliko govorile o poštenosti in morali (na primer SLS za časa Marjana Podobnika in Virantova državljanska lista), so na naslednjih volitvah izgubile lep del glasov. Če se bo takšen trend nadaljeval, je ob še kakšni večji aferi lahko ogrožen celo njihov vstop v parlament. Zato poslanci in strankino osebje, razumljivo, ne želijo videti predčasnih volitev. Mnogi med njimi bi namreč izgubili svoje pozicije. Tu se skrivajo tudi razlogi, da so poslanci SMC, čeprav so nekateri ministrici za delo Kopač Mrakovi nenaklonjeni, na interpelaciji podprli njeno delo, čeprav so še v torek razmišljali, ali naj storijo ta korak.