O okostenelosti

Kaj vse bi Cerar spremenil. Pa še ni

T.L./STA
18. 6. 2016, 13.16
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Trdi, da vlada po prepiru dela normalno naprej.

STA
Miro Cerar

Nedavno dogajanje v koaliciji ob interpelaciji ministrice za delo Anje Kopač Mrak po besedah predsednika vlade Mira Cerarja ni šlo za nobeno koalicijsko krizo, ampak za neprimeren prepir med SD in DeSUS, ki je nekoliko vznemiril politični prostor. Vlada zdaj normalno dela naprej, je zagotovil v pogovoru za Sobotno prilogo Dela.

Koalicijska vlada je po njegovih besedah vedno kompleksna zgradba, kjer se dogajajo napete situacije. Vendar so se z novimi standardi višje politične kulture z obema koalicijskima partnerjema doslej vedno sporazumeli in poenotili ob vseh pomembnih vprašanjih, je zagotovil premier.

Kaj vse bi spremenil. Pa še ni

Kot zagotavlja, nikoli ni skrival, kaj vse je treba korenito spremeniti. "Marsikaj je okostenelo, imamo mnoge nenavadne prakse, s katerimi se moramo ukvarjati - v zdravstvu ali pri socialni varnosti, kjer bo treba narediti radikalnejše premike," je napovedal.

V zdravstvu se letos po njegovih besedah začenja osrednji reformni del. V nekaj tednih bodo pripravili vsaj zakona o zdravstveni in o lekarniški dejavnosti in ju predložili v zakonodajni postopek. Pripravljajo spremembe tobačnega zakona, čakalne vrste pa naj bi se po zagotovilu pristojne ministrice do konca leta že zmanjšale. Predvideva, da bodo v drugi polovici letošnjega leta, predvsem pa v letu 2017 že opazni učinki nadgradenj sistema.

Znova napovedi o reformah ...

Vlada želi do konca leta 2017 pripraviti zakonodajne podlage za nadaljevanje pokojninske reforme, sprejete leta 2012, ki bo popolnoma uveljavljena do leta 2020. "Če bo možno, bomo pospešili reformo, a to je stvar ocene stroke, kakšen tempo ubrati glede na demografske trende," je dejal.

Davčna reforma bo pripravljena v zelo kratkem času, je napovedal. Z njo bodo hkrati dali vzpodbude gospodarstvu in upoštevali razslojenost prebivalstva, da z njo ne bi še bolj otežili položaja ljudi, ki že zdaj živijo v težkih razmerah.

Intenzivno se ukvarjajo tudi z nepremičninskim davkom. Vsi potrebni pogoji za uvedbo tega davka naj bi bili izpolnjeni najpozneje v dveh letih, je ocenil.

... in privatizaciji

Privatizacija NLB se mora po njegovih besedah začeti še letos. Priprave potekajo in kot predsednik vlade je prepričan, da se SDH zaveda te odgovornosti.

Tudi pri gradnji drugega tira se premika, je opozoril. Pridobili so že vsa gradbena dovoljenja. "Če bomo napeli vse moči in z nekoliko sreče, je možno, da prvo lopato zasadimo že v tem mandatu," je dejal.

Glede odkrivanja finančnega premoženja v tujini pravi, da po informacijah ministrstva za pravosodje ni mogoče na podlagi dostopnih podatkov enostavno priti do zanesljivih ugotovitev o teh sredstvih in tistih, ki naj bi jih pretakali v tujino.

Na tem področju bodo v vladi uporabili vse zakonite mehanizme, Slovenija je bila oktobra 2014 tudi med prvimi podpisniki večstranskega sporazuma o avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih, je spomnil.

Ob zamenjavi nadzornikov Luke Koper pa je zagotovil, da vlada spremlja vse procese v SDH. Če se bo izkazalo, da je pri kadrovanju treh nadzornikov od devetih v Luki Koper karkoli narobe, bodo ukrepali, je dejal.

V zvezi z bančno luknjo tečejo številni predkazenski postopki, obžaluje pa, da še niso zaključeni. "Problem je, da ne jaz, ne minister, ne vlada ne moremo direktno pospešiti teh postopkov, saj je tožilstvo strokovno avtonomen organ tako kot sodišča," je spomnil.