Mariborski radarji

Občina pred večmilijonsko odškodnino

Gabrijel Toplak
12. 4. 2016, 18.46
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Postavitelj radarjev zaradi neizpolnjevanja podpisane pogodbe zahteva večmilijonsko odškodnino in zakonske zamudne obresti, ki letno znašajo približno milijon evrov.

sta
Darko Fras, direktor občinske uprave (ob njem župan Andrej Fištravec), pravi, da bodo poskušali zaščititi interes Mestne občine Maribor.

Čeprav je mariborsko tožilstvo zaradi radarjev umaknilo obtožni predlog zoper Franca Kanglerja in soobtožene, saj ni bilo razlogov za obtožnico, se zdajšnja občinska oblast za zdaj neuspešno bori za dosego ničnosti pogodbe z družbo Iskra, ki je vključevala postavitev radarjev ob cestah. Sodišče je zahtevo za ničnost pogodbe na prvi stopnji zavrglo, Iskra pa vztraja pri zahtevi po večmilijonski odškodnini, ki bi lahko imela hude posledice za že tako kritičen občinski proračun.

Neipolnjevanje podpisane pogodbe

Matija Šešok, predstavnik podjetja, poudarja: »Pogodba je bila podpisana, veljavna in Iskra jo je dosledno izvrševala. Občina jo je kršila, saj smo zaradi poznejše kršitve občine odstopili. Zahtevali smo povrnitev vložka in škode, ki je nastala.« Iskra od občine zaradi neizpolnjevanja podpisane pogodbe za nadgradnjo in avtomatizacijo cestnega prometa v Mariboru zahteva odškodnino v višini 12,8 milijona evrov in zakonske zamudne obresti, ki letno znašajo približno milijon evrov.

Zahtevo občine za razglasitev ničnosti so na okrožnem sodišču že zavrgli. 

Tudi drugi stroški

Posel z mariborsko občino niso predstavljali samo zloglasni radarji, ampak so imeli po Šešokovih besedah s tem projektom tudi številne druge stroške. »Radarji so bili v bistvu zgolj manj pomemben oziroma manjši del. Večino naložbe sta predstavljali nadgradnja in sistemizacija cestnega prometa, ki se je vodila vzporedno s postavitvijo radarjev,« je razložil Šešok in dodal, da se Mariborčani vozijo tudi mimo semaforskih sistemov, ki so jih oni postavili, čeprav jim jih niso nikoli plačali. »Iskra je angažirala ogromno resursov v projekt, ki se je zaključil po krivdi občine,« je dejal Šešok.

Pritožba na sklep sodišča

Na Mestni občini Maribor se pred visoko odškodnino branijo s prizadevanji, da se pogodbo, ki je bila z Iskro podpisana še v času prejšnjega župana Franca Kanglerja, razglasi za nično. Na okrožnem sodišču so to občinsko zahtevo v začetku letošnjega leta zavrgli, a se je občina na sklep pritožila, zato je zadeva zdaj v reševanju na višjem sodišču. »Menimo, da je bila zadeva neupravičeno zavržena, saj je mariborska občina postopek sprožila prej kot v Ljubljani. Na vsak način bomo poskušali narediti vse, da zaščitimo interes Mestne občine Maribor,« je pojasnil direktor mestne uprave Darko Fras. Dosojena odškodnina bi jim namreč prinesla težave pri uravnoteževanju nujnih odhodkov z razpoložljivimi prihodki v proračun.