Slovenija

Bohinjci hočejo izpuliti še dva evra

Dejan Ogrinec/revija Zarja
31. 3. 2016, 07.10
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Pred nekaj tedni je bohinjski občinski svet sprejel odlok o zaračunavanju uporabe jezera in sledil je protestni shod veslačev z vseh koncev Slovenije; na njem smo bili tudi mi. Problem ni v plačevanju. Kako si sploh lahko kdo drzne zaračunavati za nekaj, kar je od vseh, so bili ogorčeni protestniki. Saj res, je takšno prisvajanje javnega dobra pravno sploh vzdržno?

Dejan Ogrinec

Naslednje občinske seje v Bohinju se je udeležil tudi Marin Medak, neformalni vodja upora. Prišel je v prijaznem poskusu mediacije. Svetniki so po Medakovi razlagi obsedeli, a ko se je oglasil Bojan Traven in jih opogumil, so izjavili, da »kar so sprejeli, so sprejeli«! Podoben odlok so sprejeli tudi v občini Ljubno (reka Savinja), nanj čaka Cerknica, omenja se reka Kolpa. Toda protestniki trdijo, da je bohinjski poskus plačevanja uporabe jezera in Save Bohinjke za veslanje, omenja se tudi kopanje, ne samo neetičen in diskriminatoren, temveč tudi protiustaven in sploh zakonodajno sporen. Bomo morali plačevati za naravne dobrine, čeprav so nam zagotovljene z ustavo? Bodo sledili gobe, čemaž, koprive, jagodičevje, zdravilna zelišča? Nam bo to kdo tehtal ali bomo plačevali kar s povprečnino? Kot se je izrazil eden od naših  sogovornikov, Brane Golubović: »Naše naravne danosti morajo biti zaščitene pred samovoljnimi župani in občinskimi svetniki, ki izbirajo linijo najmanjšega odpora in želijo služiti s stvarmi, ki bi morale biti vsem na razpolago. Če bomo sledili bohinjski logiki, bomo kmalu plačevali za hojo v hribih, kopanje v morju in čez čas, ko znova spraznijo proračun, še za zrak.« Največji problem v Sloveniji je, da večinoma apatično sprejemamo vse, misleč, da itak ne moremo glede tega ničesar narediti. Je to res? Za mnenje o pravni podlagi bohinjskega odloka smo vprašali strokovnjake.

Odlok je zmešnjava

Mag. Brane Golubović, tisti poslanec, ki je dvakrat vložil pobudo za vpis pravice do vode v ustavo: »Že pravno gledano je odlok zmešnjava. Govori, da uporaba pristanišč in vstopno-izstopnih mest na Bohinjskem jezeru ni obvezna za začasno pristajanje ter za namene rekreativne plovbe. Vsekakor pa besedilo odloka ne prepoveduje, da recimo v kampu startam s svojim kajakom in se vozim po jezeru. To pomeni, da mi ni treba plačati pristojbine. O sami protiustavnosti odloka pa sploh nima smisla izgubljati besed!«

V svoji požrešnosti ne vidijo, da delajo slabo predvsem sebi

Poslanec in pravni strokovnjak v DZ: »Slovenska ustava v 70. členu govori o javnem dobru. V prvem odstavku je napisano: 'Na javnem dobru se lahko pridobi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon.' Pomeni, da javno dobro obravnava več različnih zakonov. Plovni režim na jezerih in rekah ter dostop, varnost, varovanje okolja pri uporabi celinskih voda za plovbo ureja zakon o plovbi po celinskih vodah in ga je vsaka občina dolžna sprejeti. V 35. členu odloka, ki so ga sprejeli v Bohinju, je zapisano, da morajo uporabniki za uporabo urejenih pristanišč in vstopno-izstopnih mest plačati pristojbino. V tretjem odstavku tega člena je navedeno tudi, da pristojbine ni treba plačati za tradicionalne bohinjske lesene čolne in plovila, ki ne uporabljajo pristanišč in vstopno-izstopnih mest na Bohinjskem jezeru (neenakost pred zakonom!). V 6. odstavku 35. člena pa odlok postreže z dilemo, saj zahteva, da se brez dovolilnice ne sme vršiti plovba. To je nejasno. Kako naj za plovilo, ki ne uporablja pristanišč ali vstopno-izstopnih mest, in v skladu s točko 3 nekdo zahteva dovolilnico? Ne more! Še več zmede vnaša zadnji stavek te točke, kjer je navedeno, da 'brez dovolilnice plovba po celinskih vodah oziroma uporaba vstopno-izstopnih mest ni dovoljena.' Ta del stavka je protizakonit, saj uporaba javnega dobra, to je plovbe po celinskih vodah, v nobenem zakonu ni prepovedana, je samo urejena z zakonom o plovbi po celinskih vodah. Omejena je samo uporaba vstopno-izstopnih mest, ki jo je treba plačati. Občina tako protiustavno pritiska na tiste, ki jezero uporabljajo za rekreacijo in pri tem ne onesnažujejo okolja. Njihova dejavnost ni v nasprotju z nobenim zakonom, ki ureja uporabo javnega dobra! Občina očitno pozablja, da sicer mora skrbeti za red in varnost na jezeru, a je na jezeru turistična in športno-rekreativna dejavnost primarna in ne govorimo o velikih pristaniščih ter drugih priobalnih objektih ali plovbi večjih ladij. Gospodje v bohinjskem občinskem svetu z županom na čelu pozabljajo, da obiskovalci po lokalih in gostiščih ob jezeru porabijo več denarja, če so prijazno sprejeti, kot na jezeru in na parkiriščih. Če bo turistična in gostinska dejavnost uspešna, bo občina z lahkoto subvencionirala ureditev tistih nekaj pristanišč in parkirišč ob jezeru, če že misli, da so potrebna. Iskreno rečeno sem jezen, ker v svoji požrešnosti ne vidijo, da delajo slabo predvsem sebi, pri temu pa se izgovarjajo na zakonodajo in okoljske pravice.«

Javno dobro lahko brezplačno uporablja vsak

Prof. dr. Miha Pavliha, prodekan za raziskovalno in razvojno delo ter predstojnik pravne katedre Univerze v Ljubljani: »Naj na začetku zopet poudarim, da smo ena redkih držav na svetu, ki smo vode z morjem vred v podobi treh črt narisali v naš grb in posledično zastavo, a očitno tega ne zmoremo ponotranjiti. Določbe o zaračunavanju pristojbin ali kakršnih koli drugih stroškov morajo imeti zakonsko podlago, sicer so nezakonite in nedopustne. Zakon o plovbi po celinskih vodah iz leta 2002 predpisuje, da lokalna skupnost sicer lahko pobira pristojbino za uporabo pristanišč in vstopno-izstopnih mest na rekah in jezerih, a zakon govori o ladjah in tovornem prometu. Tu so mišljeni varnost, predpisi o varstvu okolja, ohranjanje narave in voda, sladkovodnega ribištva in urejanje prostora. A obenem imajo celinske vode in vodno zemljišče (dno in deli obale) status naravnega vodnega javnega dobra, podobno kot morje in zrak. Iz slednjega izhaja, da ga lahko brezplačno uporablja vsakdo, pod pogojem, da ne škoduje vodnemu ekosistemu in ne omejuje enake pravice drugim. Pomemben je 70. člen ustave, ki pravi, da se na javnem dobru lahko pridobi posebna pravica uporabe le pod pogoji, ki jih določa zakon. Pomeni, da se kaj takega ne sme urediti z vladnim ali ministrskim podzakonskim predpisom, še manj pa z občinskim odlokom! Poleg načela zakonitosti je treba upoštevati tudi načelo, da ne delaš razlik med uporabniki, kar pomeni enakost pred zakonom za vse. Glede na navedbe in upravičene očitke javnosti pričakujem, da bo pristojno ministrstvo za infrastrukturo v skladu z zakonom o lokalni samoupravi (člen 88 a) opravilo nadzor nad zakonitostjo odloka. Če bo ugotovilo, da je odlok nezakonit, mora predlagati postopek za oceno ustavnosti tega odloka!«

Kdo bo nosil posledice?

Gospa T. M., ministrstvo za okolje in prostor: »Glede sklepa bohinjskih občinarjev se mi poraja vprašanje o pravni podlagi, na osnovi katere je bil ta sklep sprejet. Kje je hierarhično višji pravni akt za pravno podlago zaračunavanja veslanja na Bohinjskem jezeru? Vsak sklep občinskega sveta je nezakonit, če nima pozitivno (veljavne) pravne podlage! Kdo bo nosil (pravne in finančne) posledice, če je sklep neutemeljen, za sprejet odlok, ki nima pravne podlage in je s tem ničen (neveljaven)? Bo kaznovan župan, občinski svet ali občina?«

Arhiv Svet24
Veslanje po bohinjskem jezeru odslej od 2 do 20 evrov

V teh dolinah sem pustila na tisoče evrov, pa še nimajo dovolj

Živa Cankar, Kajakaška Zveza Slovenije: »Težko govorim o stališču KZS glede odloka, saj nisem tista, ki bi smela dajati izjave v imenu zveze, in stališče do tega problema bomo šele oblikovali. Problem ni le Bohinj, problem so vsi podobni odloki in vedno nove omejitve. Začelo se je na Soči s prepovedjo veslanja pozimi. Potem so določili vstopno-izstopne točke in začeli zanje zaračunavati. Prepovedali so veslanje čez katarakt. Nad takšnim odlokom so se začeli navduševati tudi Savinjčani. Hvala bogu ne vsi. Sedaj Bohinj, jutri Bled, pojutrišnjem Krka, Kolpa … Danes cena dva evra, jutri pet, pojutrišnjem lahko veslaš le še z lokalnim vodičem, čez nekaj let morda popolna prepoved … Saj niti ne vem, kaj mi gre bolj na živce, neenakost pred zakonom in neskladje zakonov ali to, da se počutim tudi osebno prizadeta. To, da npr. kopalcu ali surfarju ni treba plačati pristopa do vode, kajakašu pa, mi že ni všeč. To, da je sončenje na napihljivi blazini brezplačno, za sončenje na napihljivem supu pa plačaš dva evra (davek na veslo?), tudi ni v redu. O tem, da je voda javno dobro, in kaj iz tega izhaja, je bilo že veliko povedanega. To, da država po eni strani zapravlja denar za oglaševanje zdravega življenja, za gibanje v naravi, po drugi strani pa dopušča odloke, ki to preprečujejo, me tudi moti, in še bi lahko naštevala. Ne nazadnje mi gre na živce, da sem v teh dolinah pustila na tisoče evrov, pa še nimajo dovolj. Še dva evra hočejo!«

Zavoljo obrambe pred samovoljnimi župani

Marin Medak: »Zakaj protest? Naše naravne danosti morajo biti zaščitene pred samovoljnimi župani in občinskimi svetniki, ki izbirajo linijo najmanjšega odpora in želijo služiti s stvarmi, ki bi morale biti vsem na razpolago!«

Nikjer na svetu se za veslanje ne plačuje!

In še skromno mnenje avtorja tega zapisa, kajakaškega učitelja, vodnika in novinarja: »Vsakič, ko z veslom brazdam in brodim po vodah Jadrana, Grčije, Švedske, Cornwala, Biskaja, Grenlandije ali Aljaske, da ne omenjam drugih, čutim enako. Spoštovanje do morja, vode, njene prastare energije, ki daje življenje. Vsakič, ko jezdim valove rek od Mure do Alp, od turkiza Soče do narasle rjavo-rumene Drave, ko se prepuščam tej energiji, spoštujem stvarstvo in tokove teh svobodnih rek. In vsakič, ko v ustih zaobjamem okus vode, od granitno praznega do šotasto polnega, občutim spoštovanje do pitne vode. Koliko časa še mi bo dano, da jo pijem in uporabljam, se sprašujem. In še nekaj: nikjer, ponavljam, nikjer na svetu se za veslanje ne plačuje!«