Slovenija

Policija sistematično krši ustavo?

M.J/STA
19. 3. 2016, 13.08
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Vzorce DNK, ki jih je policija pridobila od oseb, ki so se kasneje izkazale za nedolžne, za zakonsko določeno obdobje shranijo, a jih hkrati blokirajo pred nepooblaščenimi dostopi. Podobne ali strožje prakse imajo tudi druge evropske države. Glede na nekatere navedbe naj bi policija sicer nekatere primere rešila s pomočjo nezakonitih dokazov.

DNK testi so potrdili, da sta zapuščena otroka v sorodu

V začetku meseca je spletni portal Slo-Tech objavil prispevek, katerega avtor navaja, da policija glede na dostopne podatke sistematično krši ustavo. Pri identifikaciji storilcev kaznivih dejanj naj bi si namreč pomagala z njihovimi profili v evidenci DNK preiskav, ki bi jih sicer že leta pred tem morala izbrisati.

Napad na Mitjo Blažiča
Kot konkreten primer je avtor prispevka navedel oprostilno sodbo za enega od storilcev, ki naj bi leta 2009 sodelovali pri homofobnem napadu na gejevskega aktivista Mitjo Blažiča pred zdaj že zaprtim lokalom Cafe Open na Prulah v Ljubljani. Po navedbah portala naj bi policija pri identifikaciji napadalca uporabila njegov profil v evidenci DNK preiskav, ki so ga že pred leti ustvarili med obravnavo te osebe zaradi suma drugega kaznivega dejanja. Ker se je oseba takrat izkazala za nedolžno, bi morali po navedbah portala njen profil izbrisati iz evidence, česar pa niso storili in so ga med preiskavo napada na lokal ponovno uporabili.

Kot so pojasnili na Generalni policijski upravi (GPU), policija takšne profile res hrani, a jih blokira. Podatke o pravnomočnih oprostilnih sodbah in druge potrebne podatke mora pristojni policijski enoti posredovati pristojno državno tožilstvo ali pristojno sodišče, policija pa nato profile po blokiranju hrani deset let v primeru kaznivih dejanj, za katera je zagrožena zaporna kazen do enega leta, 30 let za kazniva dejanja, za katera je zagrožena zaporna kazen do osem let in 50 let za kazniva dejanja, za katera je zagrožena višja zaporna kazen. Policija sicer profile hrani do zastaranja kazenskega pregona.

Tudi drugod je podobno
Na GPU so ob tem poudarili, da tudi druge evropske države v evidenci DNK hranijo profile DNK oproščenih oseb. V Avstriji mora po navedbah GPU oproščeni osumljenec sam zaprositi za izbris iz evidence DNK, odgovorne osebe pa nato odločajo o ugoditvi prošnji. Na Danskem profil DNK oproščenega osumljenca iz evidence izbrišejo 10 let po oprostitvi, pri 70 letih starosti ali dve leti po smrti. Po latvijski zakonodaji pa profil DNK iz evidenc izbrišejo 10 let po pravnomočni oprostitvi.

Do profilov DNK imajo po pojasnilih GPU dostop le forenzični strokovnjaki v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju z namenom primerjave profilov. Do blokiranih podatkov pa lahko pristojni državni organi dostopajo le zaradi preiskovanja storitve kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, ali v drugih primerih, povezanih z zagotavljanjem nacionalne varnosti ali ustavne ureditve in določenih z zakonom.

Letno profilirajo okoli 1.700 oseb
Po zakonu o kazenskem postopku sme policija tistemu, za katerega obstajajo razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje, odvzeti tudi prste odtise in bris ustne sluznice. Če je treba ugotoviti, čigavi so prstni odtisi ali biološke sledi na posameznih predmetih, sme policija jemati prstne odtise in brise ustne sluznice oseb, za katere je verjetno, da so utegnile priti v dotik z njimi.

Zakon o nalogah in pooblastilih policije pa določa, da lahko policija v določenih primerih, ko so kazniva dejanja storjena proti mladoletni osebi, v vsakem posameznem primeru osumljencu odvzeti in v evidenco preiskav DNK shraniti podatke o njegovi identiteti in genskemu profilu. Policija osumljencu prste odtise odvzame tudi v vsakem primeru predkazenskega postopka, ki se nanaša na kazniva dejanja, navedena v določbi zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU.

Po navedbah GPU policisti letno profilirajo okoli 1700 oseb, v evidenci DNK pa so imeli konec minulega leta 31.000 oseb, kar je 15.500 na milijon prebivalcev. Na podlagi preiskav DNK so v lanskem letu ugotovili identiteto približno 700 oseb, ki so pustile biološke sledi v zvezi s kaznivimi dejanji.