Slovenija

Matej Narat: njegova igra z našim denarjem

Žiga Kariž
25. 2. 2016, 20.52
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Vas zanima, koliko milijonov oziroma milijard davkoplačevalskega denarja moraš zapraviti, da država izgubi zaupanje vate? Odgovora še ne poznamo, zagotovo pa bo nov rekord postavil Matej Narat, ki je v zbirko pomembnih položajev, ki jih je zasedel, dodal novega.

sta
Matej Narat

Matej Narat, zloglasni nekdanji član uprave NLB, ima novo funkcijo. V paketu kadrovskih zamenjav, ki jih je sprožil njegov prijatelj na čelu Slovenskega državnega holdinga, Marko Jazbec, se je iz Save, d. d., preselil v Istrabenz. Kot so v sporočilu za javnost, objavljenem na spletnih straneh Ljubljanske borze, zapisali v Istrabenzu, je nadzorni svet Narata v upravo imenoval na osnovi izkušenj na področju turistične dejavnosti, področju projektov dezinvestiranja, optimizacije dela strokovnih služb, izkušenj s področja konsolidacije, internacionalizacije in brandiranja.

Mirkrasiv.ru
Hoteli Bernardin

V nadzornem svetu Istrabenza sicer sedijo Milan Marinič iz Save, Denis Tavčar in Janko Gedrih. Slednji je novi član nadzornega sveta NLB, v kateri je svoj čas kot član uprave sedel tudi Narat. V največjo slovensko banko naj bi ga pripeljal Anton Rop, ob strani pa naj bi mu stala tudi nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik in nekdanji finančni minister Franc Križanič. Za Narata so bili to očitno zlati časi, saj je bil eden najpomembnejših članov kreditnega odbora, ki je odobril milijonske tajkunske kredite za neuspele prevzeme Merkurja, Pivovarne Laško in celo Istrabenza. Po njegovem odhodu smo morali davkoplačevalci NLB dokapitalizirati z 1,551 milijarde evrov.

Z združitvijo Sava Turizma, Istrabenz Turizma in Hotelov Bernardin bo nastal turistični gigant, ki bo upravljal s tretjino vseh naših hotelskih kapacitet.

Iz NLB se je želel preseliti na vrh Abanke, a ga je v tej nameri ustavila Banka Slovenije, saj mu ni izdala licence, v obrazložitvi svoje odločitve pa so celo zapisali: »Kandidat (Matej Narat, op. p.) je neposredno odgovoren za slabo upravljanje s kreditnimi tveganji in za kršitve na tem področju.« A bančne povezave in lobije, ki so ga podpirali, je izkoristil, da se je zavihtel na vrh Save, kjer je nadomestil enega najbolj znanih državnih direktorjev Janeza Bohoriča.

Njegova naloga naj bi bila, da z dolgovi obremenjeno podjetje dezinvestira in ponovno spravi na zeleno vejo, a pri tem ni bil najbolj uspešen. Ko je že kazalo, da je dokončno zavozil in bo po njegovi zaslugi v prodajo romal velik del državne turistične infrastrukture, ga je rešila vlada Mira Cerarja, oziroma, če sklepamo iz javnih nastopov, državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja. Savo so namreč uvrstili med pomembne državne naložbe, v katerih bo država ohranila večinsko lastništvo. Tako se je vnel spor med DUTB in vodstvom Save, d. d., zaradi katerega so morali Slovenijo zapustiti tuji člani uprave slabe banke, Matej Narat pa je odstopil s položaja predsednika uprave Save, d. d.

A le malo je bilo verjetno, da bi se Narat poslovil od pomembnih položajev. Ko je SDH v svoje roke dobil Marko Jazbec, je bilo jasno, da se bo kmalu pojavil v kateri izmed velikih državnih zgodb. Vprašanje je, ali se ne bi pojavil kar v NLB, če mu ne bi za vrat dihali v Banki Slovenije. Tako bo Narat z marcem postal član uprave Istrabenza, ki sicer šteje le dva člana, poleg njega bo podjetje vodil še predsednik uprave Andrej Laznik. Narat naj bi bil odgovoren za izpeljavo združevanja Save Turizma, Istrabenz turizma in Hotelov Bernardin. Podjetja so že zdaj delno lastniško povezana, saj ima Sava v lasti že 16,32 odstotka Istrabenza in 66 odstotkov terjatev do Hotelov Bernardin. Z dokončno združitvijo bo nastal državni turistični velikan, ki bo upravljal s tretjino hotelskih nastanitvenih zmogljivosti v Sloveniji.

Čeprav imajo omenjena podjetja v lasti najbolj eminentne hotele na najbolj priljubljenih turističnih lokacijah v Sloveniji, pa so vsa zadolžena do vratu in še čez. Ravno Narat naj bi bil tisti, ki naj bi jih iz dolgov izvlekel, a upravičeno se lahko vprašamo kako, če pa je v Savi v času svojega delovanja med letoma 2011 in 2015 pridelal več kot 382 milijonov evrov izgube. Prvi korak naj bi bil racionalizacija poslovanja, zaradi česar je že ustanovljeno podjetje BLS Sinergije, ki je prevzelo skupno nabavo za vsa tri podjetja.

V Banki Slovenije menijo, da je Matej Narat neposredno kriv za slabo upravljanje kreditnih tveganj v NLB.

Imenovanje Narata v upravo Istrabenza pa ni bila edina kadrovska menjava, ki so jo v torek izvedli v omenjenih treh družbah. Uprava družbe Hoteli Bernardin, ki zdaj šteje le enega člana, bo z marcem ponovno delovala kot dvočlanski organ. Vodil jo bo Andrej Prebil, ki je zdaj predsednik uprave družbe Sava Turizem, njen član pa bo dozdajšnji predsednik uprave Kristjan Staničić, so sporočili iz Hotelov Bernardin. Prebilov položaj na čelu Save Turizma bo prevzela Renata Balažic, zdajšnja članica uprave družbe Sava Turizem. Uprava Save Turizma bo tako od marca delovala kot dvočlansko telo – poleg Balažiceve bo v njej še naprej sedel tudi Borut Simonič.

Sava Turizem je, kot so dodatno navedli v družbi, v času Prebilovega vodenja dosegla izjemne rezultate in že prvo leto Prebilovega vodenja se ji je uspelo izviti iz izgube. Denarni tok iz poslovanja se je s sedmih milijonov evrov v letu 2011 lani okrepil na 14 milijonov evrov. Zato so nadzorniki celotni upravi mandat podaljšali do 2021, v okviru načrta konsolidacije turističnih družb pa je tudi poslovno zahtevno prestrukturiranje Hotelov Bernardin.

Profimedia
Hotel

»Zaradi uspešno izvedene sanacije družbe Sava Turizem, doseženih rekordnih rezultatov poslovanja družbe, bogatih izkušenj na področju hotelirstva ter z namenom konsolidacije turizma Poslovne skupine Sava bo Andrej Prebil prekinil mandat predsednika uprave v Savi Turizem in nastopil funkcijo predsednika uprave v družbi Hoteli Bernardin,« so še navedli v Savi Turizmu.

Upravo Hotelov Bernardin s Prebilom na čelu je nadzorni svet hotelske družbe posebej zadolžil, da se osredotoči predvsem na učinkovito uresničevanje prodajne funkcije, hitrejše uresničevanje kadrovsko organizacijske in stroškovne racionalizacije družbe ter v povezavi z drugimi turističnimi družbami ustvarjanje pogojev za uspešno udejanjenje sinergij, so še sporočili iz Hotelov Bernardin.