Slovenija

Napoved še večjega zaostrovanja?

Matej Klarič
23. 11. 2015, 17.35
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Boštjan Šefic, sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, je prejšnji teden opozoril na posledice, ki lahko izhajajo iz neprekinjenega prebežniškega toka v naslednjih letih. S kakšnim namenom je izrekel ta opozorila?

Reuters
Bruselj vojska na ulicah izredne razmere 21 nov

Šefic je prejšnji teden izrazil zaskrbljenost nad napovedjo o prihodu 20 milijonov ljudi, tudi iz severne in centralne Afrike. Prebežniški tok se bo po njegovem verjetno nadaljeval še nadaljnjih pet let. Če bodo realni migracijski tokovi sledili napovedim, gre po njegovih besedah za novo repozicioniranje sveta, ki na neki način kaže na vojno za vodo in naravne dobrine. Ekonomski migranti iščejo boljše življenje ali možnost preživetja, vse skupaj pa je posledica globalizacije, je še dodal.

Napoved novega zaostrovanja?

Prav mogoče je, da lahko njegovo svarilo vzamemo tudi kot napoved novega zaostrovanja na meji. Spomnimo, da so bodečo žico začeli postavljati skoraj čez noč, na podlagi predvidevanj o 30 tisoč prebežnikih, ki naj bi dnevno prišli v Slovenijo. Kot se je kasneje izkazalo, so bile te številke močno pretirane, saj se je število migrantov gibalo nekje okrog 7500 dnevno. Povsem mogoče je, da bo vlada na podlagi pritiskov iz tujine in idejah o mini schengnu, ki bi izključeval Slovenijo, uvajala še strožje ukrepe na meji. Govorjenje o vojni napovedi za osnovne naravne dobrine kaže, da pri tem ne moremo izključiti ničesar, tudi vojaških spopadov na našem ozemlju.

Nihče ne govori o vzrokih

Medtem ko cela EU vse bolj zaostruje varnostne ukrepe, se vse premalo govori o vzrokih, ki so pripeljali do terorističnih napadov in takšnega številka beguncev, ki bežijo prav pred istimi grozotami iz svojih držav. Politične elite o vzrokih seveda nerade govorijo, saj bi morali priznati svoje napake in odgovornost za današnjo situacijo.

STA
Boštjan Šefic

Porast beguncev in terorizma zaradi Zahoda

Ne pozabimo, da je porast terorizma povzročilo ravno zahodno vmešavanje na Bližnjem vzhodu, ki se je začelo z napadom na Irak, kjer svoj delež soodgovornosti s sodelovanjem nosi tudi Slovenija. Ljudje so takrat proti vojni protestirali povsod po svetu, na največjih protivojnih protestih po drugi svetovni vojni. In ljudje so takrat imeli prav.

Potreba po drugačnih politikah

Toda če bi politiki to priznali, bi morali priznati tudi, da je čas za drugačne politike od tistih, ki nas silijo v vojne, katerih posledice se zdaj v drugačni obliki vračajo k nam. Zaostrovanje varnostnih ukrepov, vzbujanje strahu med ljudmi, postavljanje ograj, vse večje neenakosti so ravno tisto, kar si radikalne teroristične skupine želijo. S tem izgubljamo svobodo, ravno to, kar nam želijo vzeti in kar sami prepovedujejo. Vse to je tako voda na njihov mlin, ki še krepi njihovo moč. Danes je spet aktualna misel tretjega ameriškega predsednika ZDA Thomasa Jeffersona: »Kdor žrtvuje košček svobode za košček varnosti, naposled izgubi oboje – svobodo in varnost.« In prav v teh časih bi morali še posebej paziti, da se nam ne bo zgodilo ravno to.