Slovenija

Samozavest je po mnenju mladih ključ do vodilnih položajev

sta/mv
25. 10. 2015, 13.32
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Bodoči vodilni kadri v srednjeevropski regiji bi sebe ocenili kot zelo kompetentne, čeprav bodo nekateri potrebovali tudi do dve desetletji, da se bodo prebili do vodilne funkcije, je le ena od ugotovitev letošnje Deloittove raziskave o prvih korakih na trgu delovne sile. Skoraj 90 odstotkov anketiranih bi delalo, četudi denarja ne bi potrebovali.

.

V anketi, ki je vključila okoli 2500 najboljših in najobetavnejših študentov in mladih diplomantov s priznanih srednjeevropskih univerz, je na vprašanje, kako bi ocenili svojo usposobljenost, tri četrtine vprašanih odgovorilo 'dobro' ali 'zelo dobro'. Po mnenju anketirancev so pravi vodje karizmatični in navdihujoči strateški misleci z izjemnimi čutom za medosebne odnose, komentira vodja razvoja talentiranih kadrov za Deloitte Srednja Evropa Gavin Flook. Kljub temu pa si kar precej anketiranih ne namerava prizadevati za napredovanje v poslovodne ali vodilne kroge, saj bi jih 45 odstotkov želelo postati strokovnjak na svojem področju, a ne nujno na menedžerskem položaju.

Družinsko življenje najbolj pomembna vrednota

Mladi med najpomembnejše vrednote uvrščajo družinsko življenje in zdravje, in sicer precej pred profesionalno kariero. Le 30 odstotkov vprašanih meni, da se življenje vrti okoli dela. Prav tako imajo zdrav odnos do nagrad, ki jih pričakujejo v zameno za trud. Daleč najpomembnejši dejavnik pri iskanju primerne zaposlitve predstavlja možnost pridobivanja in razvoja novih spretnosti. Na precej oddaljenem drugem mestu je plača, sledijo pa ji dobro delovno vzdušje, odnosi in uravnoteženost delovnega in zasebnega življenja. Zanimivo je, da 87 odstotkov anketiranih trdi, da bi delali tudi, če denarja ne bi potrebovali. Letošnji izsledki po navedbah Deloitta potrjujejo ugotovitve prejšnje raziskave iz leta 2013, da so neotipljivi in ne preveč zahtevni dejavniki pri izbiri dela prav tako pomembni kot dobro plačilo.

Čedalje manjše zadovoljstvo študentov

Tokratna raziskava je potrdila še en izstopajoč podatek prejšnje, in sicer čedalje manjše zadovoljstvo študentov glede pripravljenosti na vstop na delovni trg po končani fakulteti. Le 16 odstotkov vprašanih je namreč mnenja, da so jih na fakulteti dobro pripravili na delovne naloge oz. na proces iskanja zaposlitve. Kljub temu je tri četrtine anketiranih optimističnih, da bodo prišli do ustrezne zaposlitve v treh mesecih. Njihova samozavest se kaže tudi na tem področju, saj je 89 odstotkov udeležencev v anketi odgovorilo, da so za osvojitev privlačnega delovnega mesta najpomembnejši lasten trud, izkušnje in sposobnosti, še dodajajo v Deloittu.