Povečanje dolga je še bolj vidno v primerjavi s prvim četrtletjem lanskega leta. Povečal se je za 17,2 milijarde evrov oziroma 3,8 odstotka BDP.
Po maastrichtskem sporazumu najvišja dovoljena raven dolga sicer znaša le 60 odstotkov BDP.
Rast dolga gre pripisati predvsem dolgu zveze. Tu je dolg letos narasel za 2,7 milijarde evrov, medtem ko deželne in občinske oblasti lahko poročajo o rahlem znižanju dolga.
Dolg na področju socialne varnosti se je sicer v absolutnem smislu povečal za le 60 milijonov evrov, v odstotkih pa za 26,7 odstotka, kar je najvišja rast.
