Slovenija

Na današnji dan je Ljubljano stresel rušilni potres

uk
14. 4. 2015, 08.36
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Štirinajstega aprila 1895, na velikonočno nedeljo, je Ljubljano in okolico prizadel eden najmočnejših potresov v zgodovini glavnega mesta.

Wikipedija

Večina prebivalcev je v času prvega potresnega sunka še spala. Zaradi bobnenja in tresenja tal je Ljubljančane zajel strah in začeli so zapuščati domove. Potresni sunki so se sicer vrstili vso noč, vendar na srečo niso bili tako močni kot prvi. Ker se ljudje niso mogli vrniti v svoje domove, so bili polni vsi ljubljanski parki in trgi. Sreča je bila, da so ljudje zapustili hiše šele, ko je minil prvi potresni sunek, zato padajoče opeke niso poškodovale veliko ljudi.

Jakost potresa je bila 8.–9. stopnje po MCS. Potres je terjal sedem smrtnih žrtev, nekaj oseb pa je bilo ranjenih. Ljubljanski občinski svet je naslednje dopoldne sprejel nekaj nujnih ukrepov za pomoč najbolj prizadetim prebivalcem. Obenem so poskrbeli za varnostne ukrepe, postavili policijski nadzor in sprejeli odredbo o ogledu poškodovanih hiš. V mestu so zaprli vse šole in ustavili dela v nekaterih tovarnah. Nekaj dni po potresu so v mesto prispele vojaške enote, ki so začele graditi zasilna prebivališča za brezdomce. Na različnih koncih mesta so v kratkem času dokončali enajst barak. Veliko Ljubljančanov je mesto zapustilo in se zateklo k sorodnikom na deželo.

V mestu so zrasla velika šotorska naselja. Naselje je zraslo na Mirju, kjer je Fran Jakopič ponudil brezdomcem prazne zeljarske sode in kadi. Pomanjkanje hrane se je v mestu hitro čutilo, zato so organizirali pet zasilnih kuhinj, v katerih so zastonj ali za nizko ceno razdelili nekaj tisoč toplih obrokov na dan. Škoda po potresu je bila zelo velika. Najbolj so bile poškodovane hiše v Špitalski, današnji Stritarjevi ulici, kjer so podrli vse hiše razen ene, enako je bilo tudi na Čopovi, Židovski, Trubarjevi in na Levstikovem trgu. Po potresu je bila Ljubljana živahno gradbišče. To obdobje na področju Ljubljanskega urbanizma predstavlja eno od najpomembnejših prelomnic našega glavnega mesta.

Dogodki na današnji dan

1028 – Henrik III., sin rimsko-nemškega cesarja Konrada II., je potrjen za nemškega kralja

1818 – Luka Čeč odkrije notranje dele Postojnske jame

1836 – izid PrešernovegaKrsta pri Savici

1865 – John Wilkes Booth ustreli Abrahama Lincolna

1912 – v Atlantskem oceanuTitanik pozno zvečer zadene ob ledeno goro

1927 – v Göteborgu na Švedskem začnejo izdelovati prve avtomobile znamke Volvo po tekočem traku

1941 – Tretji rajh postavi zasedbeno oblast na Štajerskem in Gorenjskem

1956 – na konvenciji v Čikagu premierno predstavijo videokaseto

1962 – Georges Pompidou postane francoski premier

1976 – Maroko in Mavretanija si razdelita Zahodno Saharo

2003 – znanstveniki so določili sestavo 99 odstotkov celotnega človeškegagenoma, ki so jo določili kar 99,99 odstotka natančno

Rojstva na današnji dan

216 – Mani, perzijski prerok, voditelj manihejstva 

1857 – Aluizio Azevedo, brazilski pisatelj 

1866 – Felix-Raymond-Marie Rouleau, francosko-kanadski kardinal

1877 – Rajko Nahtigal, slovenski jezikoslovec 

1913 – Vladimir Pavšič – Matej Bor, slovenski pesnik, prevajalec, dramatik 

1925 – Abel Muzorewa, premier Zimbabveja 

1925 – Rod Steiger, ameriški igralec 

1936 – Ivan Dias, indijski kardinal

1941 – Julie Christie britanska filmska igralka

1945 – Ritchie Blackmore, angleški rok glasbenik

1996 – Abigail Breslin, ameriška filmska in televizijska igralka

Smrti na današnji dan

1345 – Richard de Bury, angleški knjižničar

1759 – Georg Friedrich Händel, nemški skladatelj

1865 – Abraham Lincoln, ameriški predsednik 

1930 – Vladimir Vladimirovič Majakovski, ruski pesnik 

1935 – Emmy Noether, nemška matematičarka 

1980 – Gianni Rodari, italijanski pisatelj in pedagog 

1986 – Simone de Beauvoir, francoska filozofinja, pisateljica, feministka 

1988 – Fran Zwitter, slovenski zgodovinar 

1998 – Tone Svetina, slovenski pisatelj 

2009 – Maurice Druon, francoski pisatelj 

2014 – Davorin Savnik, slovenski oblikovalec in arhitekt