Slovenija

Na Ptuju se ne nameravajo odreči urgentnemu centru

sta/mv
28. 2. 2015, 12.53
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Ptujska bolnišnica vsaj za zdaj ostaja brez urgentnega centra, saj je že pred časom izpadla s seznama tistih, ki jih bodo gradili z evropskim denarjem. Čeprav ostaja del mreže načrtovanih urgenc, pa je po sprejetju rebalansa postalo jasno, da za ta projekt za zdaj ne bo niti državnega denarja. Urgentnemu centru se vseeno ne nameravajo odreči.

Arhiv Svet24

Kot je povedal direktor bolnišnice Andrej Levanič, jih odločitev države je in ni presenetila, a projekt urgentnega centra se vsaj za njih normalno nadaljuje. "To, da projekta ni v proračunu za letošnje leto, ni tako velik neuspeh, saj imamo vseeno pisno odločbo odbora za zdravje, ki je vladi naložil, da ptujsko urgenco uvrsti v mrežo," je dejal Levanič. Prvi mož ptujske bolnišnice, ki je na tem položaju šele leto dni, ne želi komentirati morebitne neaktivnosti prejšnjih vodstev glede projekta, za katerega naj bi zamudili roke za prijavo na evropska sredstva, ob tem pa dodaja, da jasnih terminov za oddajo prijave sploh ni bilo. Očitno je šlo bolj kot ne za dogovorno delitev denarja, pri kateri je Ptuj izpadel, ugiba Levanič, ki vzrokov za to ne pozna. Z morebitnim dejstvom, da bi Ptuj izpadel iz mreže urgentnih centrov, se niso sprijaznili niti na tamkajšnji občini, župan Miran Senčar pa je dejal, da odločitve državnega zbora niti ni razumel tako, da projekta ne bi izpeljali, pač pa, da je izpadel zgolj iz letošnjega proračuna. "Prepričan sem, da je urgentni center potreben, saj k nam gravitira okoli 100.000 prebivalcev, ki bi bili v primeru edinega takšnega centra v Mariboru ogroženi, saj ne bi imeli takšne zdravstvene oskrbe, kot jo imajo ostali državljani Slovenije," je dejal Senčar, ki je pogovor na to temo napovedal tudi za bližnji kolegij županov Spodnjega Podravja.

Prihodnost projekta ni znana

Na ministrstvu za zdravje za zdaj niso preveč konkretni glede prihodnosti ptujskega projekta, ki bi ga morali v celoti financirati iz integralnega proračuna. Kot so pojasnili za STA, bo dolgoročno umestitev usklajena s programom postavitve celotne mreže nujne medicinske pomoči, dispečerske ter helikopterske reševalne službe. Dejstvo, da je projekt izpadel iz letošnjega proračuna, je zanetilo tudi nekaj politične hude krvi, saj je Andrej Čuš, ptujski poslanec opozicijske SDS, ki si je prizadevala z amandmajem za projekt zagotoviti tri milijone evrov, poslanski kolegici iz vladne SMC Klavdiji Markež očital, da ne deluje v interesu regije, saj se je pri glasovanju o omenjenem amandmaju vzdržala. Markeževa je pojasnila, da bi moral biti ptujski projekt po izpadu iz evropskih sredstev za financiranje iz državnega proračuna vključen v nacionalni razvojni program, a se to doslej še ni zgodilo. Poleg tega je bil rebalans že usklajen, zanjo kot aktivno članico odbora za finance pa bi bilo neodgovorno in nepojmljivo podpreti tak amandma tik pred sprejetjem rebalansa. Kot je dodala, njena odgovorna drža ne pomeni, da nasprotuje projektu, saj se bo zanj zavzemala na podlagi strokovnih meril in ob proaktivnem sodelovanju deležnikov na lokalni in nacionalni ravni. Ob tem je še dodala, da je problematika kompleksna in stara kar nekaj let, saj so se z njo srečale pretekle vlade, stara vodstva občine, prejšnji direktorji bolnišnice, pri vsem skupaj pa je bilo narejenih veliko napak.