Slovenija

Primerjava med Slovenijo in obubožano Grčijo razkriva lenobo Cerarjeve vlade

Črt Kaker
3. 2. 2015, 06.45
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Slovenski politiki zelo radi primerjajo deželo na sončni strani Alp s skandinavskimi državami. A tokratna primerjava je drugačna, na spletu je namreč moč zaslediti zanimivo analizo prvih dni nove grške vlade, zato smo se odločili, da njeno dozdajšnje delo primerjamo z delom vlade Mira Cerarja. Izsledki so šokantni in kažejo na veliko zaspanost našega predsednika vlade.

Reuters

Miro Cerar je med predvolilno kampanjo poosebljal človeka, ki je porok za pravno državo in novo politiko, ki bo temeljila na visoki etičnosti in kompetentnosti. A do ničesar se ni jasno opredeljeval, zaradi česar se tudi ni mogel nobenemu zameriti.

Slišati je bilo obljube o strategiji razvoja Slovenije, ustavitvi privatizacije določenih podjetij, preiskavo bančne luknje itd. Po drugi strani je novi grški premier Aleksis Cipras med predvolilno kampanjo obljubil konec bolečega varčevanja, zahteval odpis dolga, obljubljal nova delovna mesta, ustavitev privatizacije, boj s tajkuni, več socialnih pravic in tako naprej. Pa poglejmo, kaj je v dobrem tednu dni uresničil

Reuters

Sestava vlade

Aleksis Cipras je uspel vlado sestaviti dan po volitvah. Ustvaril je namreč koalicijo s političnim nasprotnikom, stranko Neodvisni Grki, s katero si delita eno skupno točko. To je nasprotovanje varčevanju in trojki, ki jo sestavljajo predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega skleda. Nova vlada je začela z delom že tretji dan po volitvah.

Miro Cerar je po drugi strani od imenovanja za mandatarja za sestavo vlade potreboval kar 25 dni. Od volitev do začetka delovanja vlade pa sta minila skoraj dva meseca, kar je tudi po mnenju slovenskih političnih analitikov absolutno preveč.

Upor proti Evropski uniji

Aleksis Cipras se je takoj po imenovanju uradno uprl Evropski uniji. V Bruselj je namreč poslal memorandum z zahtevo za zmanjševanje grškega dolga. Hkrati zahteva jasne zaveze vodilnih evropskih politikov po spremembi in organizaciji Evropske centralne banke in predlaga popolno prepoved špekulativnih bančnih ponudb. Močno sporočilo Bruslju pa je poslal tudi z uradnim sprejemom ruskega veleposlanika.

Po drugi strani Miro Cerar sledi usmeritvam evropskih politikov in nadaljuje s postopki privatizacije. Do danes nismo uspeli zaslediti nobene grožnje ali nestrinjanja s politiko čezmernega varčevanja, ki je na milijone ljudi spravila na rob preživetja.

Gospodarstvo/privatizacija

Grški premier je že prvi dan delovanja nove vlade minimalno plačo, ki je zadnja leta zaradi recesije strmo padala, dvignil s 684 evrov na najmanj 750 evrov. Ustavil je privatizacijo pristanišč v Pireju in Solunu ter državnih železnic, kar pomeni začetek konca razprodaje, ki jo je prejšnja vlada začela na podlagi zahtev trojke. Obenem je že pretekli teden napovedal višjo obdavčitev za najbogatejši sloj prebivalstva.

Po drugi strani Miro Cerar nadaljuje s privatizacijo. Nemški kanclerki Angeli Merkel je obljubil, da bo Telekom Slovenije ne glede na njegovo strateško pomembnost prodan.

Sociala

Grke je kmalu razveselil z napovedanimi reformami. Cipras je namreč izdal vladno uredbo, ki ureja brezplačne obroke za otroke, uvedel je prepoved plačne diskriminacije, kar pomeni, da morajo moški in ženske za isto delo dobiti isto plačilo. Izdal je tudi odredbo za državno subvencioniranje hipotekarnih posojil najrevnejšim in parlamentu predlagal uvedbo brezplačnih zdravstvenih storitev za najrevnejše. Po drugi strani se v Sloveniji po zaslugi Cerarjeve vlade soočamo z novimi rezi v šolstvu, bolnišnice nimajo denarja za plače zaposlenih in grozijo nam nove stavke.

Pri vsem tem seveda ostaja vprašanje, kako bo Cipras prišel do potrebnih finančnih sredstev, da bo lahko vse obljube uresničil, a dejstvo je, da je v le nekaj dneh storil veliko več kot pa Miro Cerar.