V Podravju so hude socialne razmere in slabo gospodarsko stanje tudi v lanskem letu prispevali k novim primerom deložacij ljudi, ki niso več zmogli poravnavati stroškov. V mariborskem javnem stanovanjskem skladu so jih izvršili 24, še 84 deložacij pa so zaradi delnega plačila dolga ali drugih razlogov vsaj začasno preložili.
Upada deložacij ne bo
»Do odloga deložacije poleg delnega plačila navadno pride tudi v primerih, ko se tako dogovorijo ali zaradi čakanja na konec šolskega leta bodisi ali na namestitev v dom starejših občanov. Zaradi slabih gospodarskih razmer, s katerimi je povezana še visoka stopnja brezposelnosti, se je lani nadaljeval trend neplačevanja najemnin. To je eden od krivdnih razlogov za odpoved najemne pogodbe in lahko privede do deložacije najemnika,« sporočajo iz stanovanjskega sklada, ki poleg Mestne občine Maribor upravlja še stanovanjske enote v nekaterih sosednjih občinah. A letos ne predvidevajo večjega upada deložacij, še posebej ob dejstvu, da je sredi lanskega leta začela veljati novela zakona o izvršbi in zavarovanju, ki omejuje možnosti odloga izvršbe na največ eno leto.
Pravočasno prosite za pomoč
Ta trenutek imajo v mariborskem stanovanjskem skladu razpisanih šest deložacij, razpolagajo pa še s 125 izvršilnimi naslovi oziroma pravnomočnimi sodbami za odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja. »Glede na socialno stisko najemnikov ne želimo zaostrovati politike deložacij, smo pa zaradi subsidiarne odgovornosti lastnika stanovanja po zakonu zavezani plačilu obratovalnih stroškov in stroškov energentov, če tega ne stori najemnik. Tožbe za odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanj smo prisiljeni vlagati prej kot v preteklosti,« odgovarjajo v stanovanjskem skladu in najemnike, ki se znajdejo v težkem finančnem položaju, pozivajo, da ne odlašajo in se pravočasno obrnejo za pomoč na center za socialno delo in nevladne humanitarne organizacije.
Če so občani upravičeni do denarne pomoči, ki jo izplačuje država, se velikokrat dogovarjajo za neposredno poplačilo dolga, če uporabnik s tem soglaša, saj mu v nasprotnem primeru nadaljnjega bivanja ne morejo zagotoviti.
In prav v mariborskem centru za socialno delo so v večini primerov vključeni v pomoč družinam in posameznikom, ki jih doleti deložacija.
Izkoristijo vse oblike pomoči
Direktorica Frančiška Premzel pravi: »Ko dobimo informacijo od uporabnikov, stanovanjskega sklada ali šele od izvršitelja, skušamo iskati možnosti za poplačilo dolga s pripravo načrta, na kakšen način bo dolg poplačan. To je odločitev vsakega posameznika, ali temu sledi in se načrta drži ali ne. Ob tem zaprosimo za odlog deložacije, ki je večinoma odobren.« Preden pride do deložacije, nadaljuje Premzelova, zagotovo izkoristijo vse mogoče oblike materialnih pomoči za poplačilo dolgov. Če so občani upravičeni do denarne pomoči, ki jo izplačuje država, se velikokrat dogovarjajo za neposredno poplačilo dolga, če uporabnik s tem soglaša, saj mu v nasprotnem primeru nadaljnjega bivanja ne morejo zagotoviti. Če pa pride do deložacije, lahko center za socialno delo pomaga le še s kratkotrajnimi namestitvami v programih, ki so na voljo, ali v kriznem centru za otroke in mladostnike, materinskem domu ali zavetišču za brezdomce. A ti programi so namenjeni posamezniku oziroma materam z otroki, in nikakor ne celotnim družinam.
