V BiH je največ zbolelih šolarjev in študentov, ki niso bili cepljeni ali pa niso prejeli vseh odmerkov cepiva. Epidemiji tako še ni videti konca.
V Sloveniji je drugače. Med 22 obolelimi, ki so se najverjetneje okužili novembra v Šempetru na mednarodni razstavi psov, so večinoma odrasle osebe, stare od 34 do 51 let, in en štiriletni otrok.
»Nasprotniki cepljenja nimajo prav, ko trdijo, da bi ga morali odpraviti. Brez cepljenj ne moremo preživeti. Če prenehamo s cepljenji, bomo doživeli katastrofo,« je povsem jasen Marko Vudrag z Inštituta za nacionalno zdravje.
Sedem od zbolelih je poročalo, da so bili cepljeni z dvema odmerkoma cepiva, štirje z enim odmerkom, deset pa jih ni poročalo o cepljenju proti ošpicam. Zboleli otrok ni bil cepljen proti ošpicam, navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Poleg tega so bili na NIJZ do zdaj obveščeni še o devetih zbolelih, gre za sekundarne okužbe. Med njimi jih je sedem starih med 34 in 51 let, le eden je bil cepljen z dvema odmerkoma cepiva, in dva otroka, stara tri in 11 let, ki nista bila cepljenja proti ošpicam. Poleg tega so bili na inštitutu obveščeni še o treh dodatnih primerih ošpic, vsi so se okužili v BiH in niso povezani z dogodkom iz Šempetra. Zboleli so stari od 34 od 46 let.
Ker bodo prebivalci Slovenije v predprazničnem in prazničnem času obiskovali bližnje države, kjer so trenutno večji izbruhi ošpic, predvsem v BiH, na inštitutu svetujejo, naj preverijo svoj cepilni status in v kolikor niso bili cepljeni z dvema odmerkoma cepiva, opravijo cepljenje in se zaščitijo pred ošpicami.
Največje tveganje za okužbo z virusom ošpic imajo osebe, ki so bile v stiku z bolnikom v času štirih dni pred pojavom izpuščaja in štirih dni po pojavu izpuščaja in proti ošpicam niso zaščitene.
To so osebe, ki proti ošpicam niso bile cepljene ali so bile cepljene nepopolno, le z enim odmerkom, ošpic niso prebolele in so rojene po letu 1960. Te osebe morajo biti cepljene proti ošpicam čim prej, da se okužba prepreči.
Ošpice so akutna, zelo nalezljiva virusna bolezen, za katero je značilna vročina, kašelj, nahod, vnetje veznic in značilen izpuščaj. Ta se pojavi od tretjega do sedmega dneva bolezni najprej na obrazu, nato se razširi po telesu, traja štiri do sedem dni.
Zapleti bolezni se lahko kažejo kot vnetje srednjega ušesa, pljučnica, driska in vnetje možganskega tkiva. Smrtni izid bolezni je relativno redek. Inkubacijska doba pri ošpicah znaša okoli 10 dni. Bolniki postanejo kužni štiri dni pred pojavom izpuščaja in ostanejo kužni do štiri dni po pojavu izpuščaja.
V Sloveniji je bilo obvezno cepljenje proti ošpicam uvedeno leta 1968. Drugi odmerek je bil uveden v program že v letu 1974 oziroma leta 1978. Od leta 1990 pa so otroci praviloma cepljeni proti ošpicam z dvema odmerkoma kombiniranega cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, prvi odmerek prejmejo od dopolnjenih 12 mesecev, drugega pa ob vstopu v šolo.
Slovenija relativno dobro obvladuje ošpice z visokim deležem cepljenih proti ošpicam. Tako se ošpice pri nas več let sploh niso pojavljale, v zadnjih letih pa se je pojavilo nekaj vnesenih primerov ošpic, ki pa niso povzročile večjih izbruhov.
Edina učinkovita zaščita pred ošpicami je cepljenje. Cepljenje proti ošpicam priporočamo vsem, ki ošpic niso preboleli ali niso bili cepljeni z dvema odmerkoma cepiva. Zelo pomembno je, da so pred ošpicami zaščiteni zdravstveni delavci.
