Predstavljamo kandidate za župana Mestne občine Kranj

V nedeljo bomo na lokalnih volitvah volili župane in člane občinskih mestnih svetov, zato tudi te dni nadaljujemo predstavitev županskih kandidatov v enajstih mestnih občinah v Sloveniji.

Tokrat predstavljamo kandidate, ki se bodo v nedeljo spopadli za mesto župana Mestne občine Kranj. V gorenjski prestolnici kandidira sedem kandidatk in kandidatov, konkretne odgovore na naša vprašanja smo prejeli od petih.

Vsem kandidatkam in kandidatom smo dali možnost, da nam predstavijo najbolj pereče težave v Mestni občini Kranj in seveda rešitve zanje. Takole so predstavili svoja stališča:

Zoran Stevanović (Tanja Kokošar in skupina volivcev): »V naslednjem mandatnem obdobju bomo dokončno uredili ravnanje s komunalnimi odpadnimi vodami, optimizirali ravnanje s komunalnimi odpadki in sanirali okoljsko sporna območja. Uredili bomo centralno avtobusno postajališče in izdelali občinski program zagotavljanja dostopa do stanovanj za mlade. Visoke in nekonkurenčne cene poslovnih zemljišč bomo rešili s spodbujanjem pritoka investicij od drugod. Kranj velja za eno starejših zgodovinskih mest, za katerega pa je še vedno značilna pomanjkljiva turistična ponudba. Prednostne naloge na tem področju bodo ureditev turistično panoramske ceste, izboljšanje javne infrastrukture mestnega in trških jeder, dodajanje manjkajoče urbane opreme in razvoj programa oživljanja mestnega jedra.«

Barbara Gunčar (Barbara Gunčar in skupina volivcev):»Ključna težava je, da ni prioritet, da se investicije izvajajo skoraj nenačrtno in ne z namenom odpiranja delovnih mest. Ni kazalcev uspešnosti po posameznem projektu. Zaradi tega to daje občutek, da so določeni posamezniki priviligirani. Odnos do turizma pa je še posebno zanemarjen, posledično pa se odraža vse na praznem mestnem jedru, na degradiranih področjih in odhajanju ljudi na delo zunaj Kranja. Na Kranj Kranjčani nismo ponosni.«

Boštjan Trilar (Več za Kranj): »V Kranju se danes srečujemo z dvema negativnima trendoma: po demografski projekciji bo leta 2030 v Kranju živelo le še 45.000 prebivalcev, kar je 16 odstotkov manj kot danes, in – v Kranju danes živi več delovno aktivnega prebivalstva, kot Kranj premore delovnih mest. V Kranju deluje 3600 podjetnikov in obrtnikov, zato je treba najprej slišati njihov glas in jih v Kranju zadržati. Za nadaljnjo zagotovitev gospodarskega razvoja bo treba iskati povezave, partnerstva in investitorje tudi zunaj meja Gorenjske in Slovenije. Nekatere od pomembnih nalog bodo tudi pravična in enakovredna delitev sredstev po krajevnih skupnostih, investicijsko zaključiti športni park in ledeno dvorano, urediti kolesarske steze in organizirati zavetišče za živali.«

Andrej Šušteršič (SMC): »Kranj je bilo industrijsko mesto s številnimi uglednimi tovarnami, vendar je svetovna recesija zaprla tovarne in nekatere cone, ki so postale degradirano območje z različnimi lastniki. Drug problem je lepo obnovljeni stari Kranj, ki pa nima vsebine. Treba je prestaviti avtobusno postajo, poleg tega je treba energetsko sanirati šole, vrtce, Prešernovo gledališče, športno dvorano na Planini, Zdravstveni dom. Prave ljudi je treba postaviti na pravo mesto, pripraviti kvalitetne projekte, pregledati občinsko premoženje in prodati nepotrebno. V starem Kranju je treba v rovih pod mestom izvesti natečaj za celoletno zapolnitev vsebine, ki bi bila atraktivna za vse Slovence in druge ljudi. Z lastniki ob kranjski tržnici se je treba dogovoriti, da se ta primerno uredi in pokrije. S turističnimi agencijami se je treba dogovoriti, da v Kranj pripeljejo tuje goste.«

Mohor Bogataj (SZNKS): »Zagotovo je med pomembnimi nalogami prihodnjega obdobja urediti moderni avtobusni terminal v Kranju. Prostorski dokumenti za umestitev na idealno lokacijo v bližino zdravstvenega doma in bolnišnice za ginekologijo ter izobraževalnih ustanov na Zlatem polju so pripravljeni. Vemo, da je treba izboljšati cestno infrastrukturo, kar pa je pogojeno s sodelovanjem z državo oziroma njeno voljo, da se pretočnost prometa na regionalnih cestah oziroma vpadnicah v Kranj izboljša. Rešitev za pomanjkanje parkirnih mest je v gradnji parkirne hiše s približno 500 parkirnimi mesti. Tudi postopna gradnja mreže kolesarskih poti je projekt za prihodnje obdobje.«