Štiričlanska družina Lilek z dvema mladoletnima otrokoma živi v lastniškem mansardnem stanovanju, a vseeno sanja o novem in prostornejšem domu. A, kot pravita, ju je slepo zaupanje skorajda stalo strehe nad glavo.
Sanjska hiša
»Imamo dobrih 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje. Aprila sva na internetu vendarle našla primerno hišo na Pragerskem, takšno kot sva iskala, a je bila še pred vselitvijo potrebna obnove,« pripoveduje Boštjan Lilek, njegova žena Simona, ki ima še dekliški priimek Centner, pa doda: »Ogrela sva se za hišo, katere lastnika sta bila brat in sestra, čeprav je bil na papirju lastnik le Borut Vehovar. Bila sta prijazna in tudi pogovori so sprva tekli v smeri, da bi odkupili polovico hiše, drugo polovico pa bi poravnala v treh letih, saj ne morava dobiti kredita. V oglasu so celo navedli, da so jo pripravljeni menjati za manjše stanovanje.« Kupnina je znašala 80.000 evrov, 40 tisočakov takoj, drugih 40 čez tri leta. »Vselej sva imela resne namene. Lastnica je sama naročila meritve etažne lastnine, s čimer bi postala lastnika polovice hiše in zemljišča. Veliko dela je bilo potrebnega zunaj, še več v notranjosti, saj je hiša zadnjih nekaj let samevala. V njej so bivali starejši ljudje,« pravi Lilek, ki ga je Vehovar obiskal v njegovem stanovanju in so si v znak zaključene zadeve podali celo roke. »Družili smo se, celo prijateljevali. Z njuno privolitvijo sta spremljala naš napredek, saj njegova sestra Anita živi nedaleč vstran. Hišo smo obnavljali vse poletje, vse sva vložila vanjo. Otroka nista šla na morje in na kopališče, sva ju pa že prepisala v novo šolo oziroma vrtec,« razloži Simona, ki ne mora razumeti nenadnega preobrata.
nepremicnine.net
Takojšnja izselitev
Imela sta resnega kupca za svoje stanovanje, ko, kar naenkrat, po treh dneh od vselitve, bila je sreda, se spominjata, Boštjana pokliče Vehovar. »Dejal mi je, da se moramo izseliti, saj imajo kupca za celotno hišo,« zgroženo pove Lilek, saj naj bi z ženo prenovila polovico hiše. »Anita nama je zabičala, da so hišo prodali, saj potrebujejo denar, njenega brata pa sem v šoku vprašal, koliko časa imamo na voljo, da se izselimo,« se spominja Lilek, ki, čeprav sta v obnovo vložila veliko svojega časa, stroškov sta imela okoli 3500 evrov, prevažala stvari z enega konca na drugo, otroke pa ponovno prepisala nazaj, ni povzročal težav. Vseeno je Vehovarja čez nekaj dni vprašal, ali lahko računa vsaj to, da mu povrne stroške za material, ki so ga vložili v hišo. »Odgovora nisem dobil. Marsikdo bi rekel, da v hišo nisva vložila veliko denarja, a nama je to precejšen strošek,« ogorčeno pove Lilek, ki ga zdaj v oči bode tudi to, da je hiša ponovno naprodaj: »Ni več v takšnem stanju, kot je bila, ampak je obnovljena. Bila sva naivna. Odločila sva se, da bova zdaj pravico iskala po sodni poti.«
Vehovar trdi nasprotno
Vehovar vse očitke odločno zavrača. »Res je, da smo sklenili ustni dogovor o morebitnem urejanju hiše, a sva jim s sestro dala takoj vedeti, da se z njihovo željo ne strinjava najbolj, saj bo hiša do sklenitve kakršnekoli pogodbe še vedno naprodaj. Zato me čudi, da sta se vseeno določila za urejanje in na moje opozorilo, da delata povsem na lastno tveganje, odgovorila, da se tega popolnoma zavedata. Boštjan me je tudi vprašal, če se že lahko vselijo, a sem mu odgovoril, da brez pogodbe ne bo šlo, lahko pa si kakšno stvar prinesejo iz prejšnjega doma. S sestro sva jim zaupala ključ od vhodnih vrat,« je pojasnil Vehovar in še, da prijateljevanja med njimi ni bilo, samo vljudnostni obisk, kjer so se še dogovarjali o morebitni prodaji hiše. Anita Vehovar dodaja, da je julija res ni bilo veliko doma in jih v trenutku, ko so se veselili brez dovoljenja, res ni videla, saj ima bivalne prostore na drugi strani. »Z geodetom smo zjutraj želeli opraviti meritve, ko nam kar naenkrat Boštjan odpre vrata. Presenečena sem bila, ko sem jih zagledala v hiši, saj hiše niso niti kupili niti položili are,« pravi Vehovarjeva, ki šele zdaj ve, kot pravi, da so bili ves čas dogovorov o prodaji zavedeni, saj se je po poizvedbi na banki izkazalo, da niso bili sposobni kupiti polovice hiše.
Kaj pa stroški
Na očitke Lileka, da jim stroškov nočeta povrniti, Vehovar odgovarja: »Nisem jim želel delati kakršnihkoli težav, zato sem jim dal še dva dneva, da se lahko v miru izselijo in odpeljejo svoje stvari. Večjih stroškov pri urejanju hiše, kot trdita, nista imela. Uredila sta samo en odtok, prepleskala nekaj sten in, ne vem, zakaj, odstranila rolete. Okolica je bila ustrezno vzdrževana. Vseeno se mi je zdelo pošteno, da jim povrnem nekaj stroškov, a mi morajo predložiti kakšne račune in spet namestiti prejšnje rolete. Šele potem se bomo skupaj pogovorili o ceni.« Njun odgovor na željo po »pogajanjih« o ceni pa se je po besedah Vehovarja glasil: »Če mi do nedelje ne prineseš 2000 evrov, se vidimo na sodišču, obvestila bova tudi medije.«
Mlad par, ki naj bi vse poletje hišo preurejal po svojih željah, otroka celo prepisal v novo šolo oziroma vrtec, se je moral nemudoma izseliti. Pravita, da neupravičeno, medtem ko lastnik trdi nasprotno.
Štiričlanska družina Lilek z dvema mladoletnima otrokoma živi v lastniškem mansardnem stanovanju, a vseeno sanja o novem in prostornejšem domu. A, kot pravita, ju je slepo zaupanje skorajda stalo strehe nad glavo.
Sanjska hiša
»Imamo dobrih 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje. Aprila sva na internetu vendarle našla primerno hišo na Pragerskem, takšno kot sva iskala, a je bila še pred vselitvijo potrebna obnove,« pripoveduje Boštjan Lilek, njegova žena Simona, ki ima še dekliški priimek Centner, pa doda: »Ogrela sva se za hišo, katere lastnika sta bila brat in sestra, čeprav je bil na papirju lastnik le Borut Vehovar. Bila sta prijazna in tudi pogovori so sprva tekli v smeri, da bi odkupili polovico hiše, drugo polovico pa bi poravnala v treh letih, saj ne morava dobiti kredita. V oglasu so celo navedli, da so jo pripravljeni menjati za manjše stanovanje.«
Kupnina je znašala 80.000 evrov, 40 tisočakov takoj, drugih 40 čez tri leta. »Vselej sva imela resne namene. Lastnica je sama naročila meritve etažne lastnine, s čimer bi postala lastnika polovice hiše in zemljišča. Veliko dela je bilo potrebnega zunaj, še več v notranjosti, saj je hiša zadnjih nekaj let samevala. V njej so bivali starejši ljudje,« pravi Lilek, ki ga je Vehovar obiskal v njegovem stanovanju in so si v znak zaključene zadeve podali celo roke. »Družili smo se, celo prijateljevali. Z njuno privolitvijo sta spremljala naš napredek, saj njegova sestra Anita živi nedaleč vstran. Hišo smo obnavljali vse poletje, vse sva vložila vanjo. Otroka nista šla na morje in na kopališče, sva ju pa že prepisala v novo šolo oziroma vrtec,« razloži Simona, ki ne mora razumeti nenadnega preobrata.
Takojšnja izselitev
Imela sta resnega kupca za svoje stanovanje, ko, kar naenkrat, po treh dneh od vselitve, bila je sreda, se spominjata, Boštjana pokliče Vehovar. »Dejal mi je, da se moramo izseliti, saj imajo kupca za celotno hišo,« zgroženo pove Lilek, saj naj bi z ženo prenovila polovico hiše. »Anita nama je zabičala, da so hišo prodali, saj potrebujejo denar, njenega brata pa sem v šoku vprašal, koliko časa imamo na voljo, da se izselimo,« se spominja Lilek, ki, čeprav sta v obnovo vložila veliko svojega časa, stroškov sta imela okoli 3500 evrov, prevažala stvari z enega konca na drugo, otroke pa ponovno prepisala nazaj, ni povzročal težav. Vseeno je Vehovarja čez nekaj dni vprašal, ali lahko računa vsaj to, da mu povrne stroške za material, ki so ga vložili v hišo. »Odgovora nisem dobil. Marsikdo bi rekel, da v hišo nisva vložila veliko denarja, a nama je to precejšen strošek,« ogorčeno pove Lilek, ki ga zdaj v oči bode tudi to, da je hiša ponovno naprodaj: »Ni več v takšnem stanju, kot je bila, ampak je obnovljena. Bila sva naivna. Odločila sva se, da bova zdaj pravico iskala po sodni poti.«
Vehovar trdi nasprotno
Vehovar vse očitke odločno zavrača. »Res je, da smo sklenili ustni dogovor o morebitnem urejanju hiše, a sva jim s sestro dala takoj vedeti, da se z njihovo željo ne strinjava najbolj, saj bo hiša do sklenitve kakršnekoli pogodbe še vedno naprodaj. Zato me čudi, da sta se vseeno določila za urejanje in na moje opozorilo, da delata povsem na lastno tveganje, odgovorila, da se tega popolnoma zavedata. Boštjan me je tudi vprašal, če se že lahko vselijo, a sem mu odgovoril, da brez pogodbe ne bo šlo, lahko pa si kakšno stvar prinesejo iz prejšnjega doma. S sestro sva jim zaupala ključ od vhodnih vrat,« je pojasnil Vehovar in še, da prijateljevanja med njimi ni bilo, samo vljudnostni obisk, kjer so se še dogovarjali o morebitni prodaji hiše. Anita Vehovar dodaja, da je julija res ni bilo veliko doma in jih v trenutku, ko so se veselili brez dovoljenja, res ni videla, saj ima bivalne prostore na drugi strani. »Z geodetom smo zjutraj želeli opraviti meritve, ko nam kar naenkrat Boštjan odpre vrata. Presenečena sem bila, ko sem jih zagledala v hiši, saj hiše niso niti kupili niti položili are,« pravi Vehovarjeva, ki šele zdaj ve, kot pravi, da so bili ves čas dogovorov o prodaji zavedeni, saj se je po poizvedbi na banki izkazalo, da niso bili sposobni kupiti polovice hiše.
Kaj pa stroški
Na očitke Lileka, da jim stroškov nočeta povrniti, Vehovar odgovarja: »Nisem jim želel delati kakršnihkoli težav, zato sem jim dal še dva dneva, da se lahko v miru izselijo in odpeljejo svoje stvari. Večjih stroškov pri urejanju hiše, kot trdita, nista imela. Uredila sta samo en odtok, prepleskala nekaj sten in, ne vem, zakaj, odstranila rolete. Okolica je bila ustrezno vzdrževana. Vseeno se mi je zdelo pošteno, da jim povrnem nekaj stroškov, a mi morajo predložiti kakšne račune in spet namestiti prejšnje rolete. Šele potem se bomo skupaj pogovorili o ceni.« Njun odgovor na željo po »pogajanjih« o ceni pa se je po besedah Vehovarja glasil: »Če mi do nedelje ne prineseš 2000 evrov, se vidimo na sodišču, obvestila bova tudi medije.«
