Janković, Anderlič, Karner, ... Dobili so 500 milijonov evrov

Ž. K./STA

31. 7. 2014, 16.36

Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55

Poleg državnih NKBM in NLB je Hypo Banka tista, ki so jo najbolj prizadela nasedla slaba posojila. Na njihovo interno slabo banko je romalo kar 500 milijonov slabih naložb.

Mediaspeed/STA/Arhiv Svet24

Časnik Dnevnik je razkril imena nekaterih oseb in podjetij, katerih posojila je slovenski Hypo prenesel na interno slabo banko. Med njimi so Mihael Karner, Jože Anderlič, Bahtijar Bajrović, Damijan in Jure Janković. Skupaj je bilo prenesenih kar 500 milijonov evrov bruto slabih naložb in posojil, ki jih je Hypo odobril v Sloveniji.

Slovenska Hypo Alpe Adria Bank je posojila prenesla na začetku junija. S podrobnejšega seznama slabih posojil je mogoče razbrati, da so v Hypu, ki ga je v letih pred krizo vodil Božidar Špan, pri financiranju podjetij in projektov zanemarjali tveganja na podoben način, kot so to počeli v Novi Ljubljanski banki in Novi Kreditni banki Maribor.

Tako so banke svojim strankam odobrile večmilijonske kredite in jim omogočale financiranje projektov brez lastnih vložkov in pravega zavarovanja. Toda med njimi je po poročanju Dnevnika tudi nekaj razlik. Najprej v strukturi »nasedlega« portfelja. Med nasedlimi Hypovimi posojili je namreč precej poslovnežev z velikimi nepremičninskimi načrti, podjetnikov iz spornih zgodb in manjših podjetij, katerih lastnike smo že omenili.

Po podatkih, ki jih je pridobil Dnevnik, bi lahko nasedla posojila, ki jih je slovenski Hypo prenesel na podjetja iz skupine Heta Asset Resolution, razdelili v tri skupine. V prvi so veliki nepremičninsko gradbeni projekti, ki jih je financiral Hypo. Med njimi so nekateri posli z Vegradom, ki so jih v zadnjih letih preiskovali avstrijski in slovenski kriminalisti, na primer projekt Celovški dvori, največja posamična naložba, prenesena na slabo banko, pa je 70 milijonov evrov vredno posojilo podjetju Tridana, ki je zgradilo poslovno-stanovanjski objekt Situla.

Banke so svojim strankam odobrile večmilijonske kredite in jim omogočale financiranje projektov brez lastnih vložkov in pravega zavarovanja.

V drugi skupini so tista posojila, ki so jih najela večja podjetja. Na interno slabo banko so v Hypu po podatkih časnika med drugim prenesli terjatve do Istrabenza (skupna vrednost kreditnih pogodb znaša 21 milijonov evrov) in njegove turistične divizije (42,5 milijona evrov), Merkurja (dobrih 33 milijonov evrov) in Pivovarne Union (okoli 14 milijonov evrov).

Veliko več vprašanj pa se po poročanju Dnevnika poraja ob imenih dolžnikov v tretji skupini, v kateri so številna projektna podjetja in družbe z omejeno odgovornostjo. Ti so vsa tveganja pri svojih načrtih skoraj v celoti prenesli na banko.