Slovenija

Majevski simboli na srebrnem nakitu

Gabrijel Toplak
25. 7. 2014, 20.15
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Izdelki Mehičana Raula Edgarda Esquivela Esquivela, katerega babica je bila del majevske kulture, ponazarjajo starodavne majevske simbole oziroma njihovo kulturno dediščino.

Gabrijel Toplak

Če za koga, potem za Raula Edgarda Esquivela Esquivela zagotovo lahko rečemo, da pri svojem delu sledi svojim sanjam. Zaradi njih je zapustil tudi svojo državo.

Rodil se je pred 50 leti v mehiškem glavnem mestu Ciudad de México, na tamkajšnji univerzi je diplomiral iz arheologije, pred kratkim pa se je s svojo ženo slovenskih korenin Metko Brišnik ter otroki Sianyo, Kinom in Metztli preselil na Vurberk. Tukaj pravi, da je našel tisto, kar je dolgo iskal, predvsem odlične pogoje, da nadaljuje oziroma ohranja spomin na Maje ljudstvo, živeče v južni Mehiki in severni Srednji Ameriki. »Srce mi pravi, da je tukaj pravo mesto, da lahko kot edini v tej državi s svojim delom ohranjam njihovo kulturo na starodaven način,« poudarja Raul Edgardo in nadaljuje, da je vse, česar se loti, izdelano ročno. Končni izdelki pa ponazarjajo simbole oziroma kulturo Majev, ki so za števila uporabljali samo tri matematične simbole.

Raul Edgardo je delal na državnem inštitutu za restavriranje majevske dediščine in izkušnje med drugim nabiral tudi v arheološki coni Ek Balam na polotoku Jukatan. Zdaj, daleč stran od svoje države, ideje za svoje delo oziroma like dobiva iz knjig. »Izdelujemo vse vrste nakita, od prstanov, verižic, uhanov, brošk in podobnega,« je pojasnila njegova žena Metka in dodala, da so v Mehiki tovrstni nakit izdelovali za dve jukatanski galeriji z imenom Svet Majev.

Sicer pa je Raul Edgardo pojasnil, od kod njegovo veliko navdušenje nad Maji. »Moja prababica je bila del njihove kulture. Žal je nisem nikoli spoznal, a so mi povedali, da je govorila jukateško majevščino, ki je govorica Majev. Poznal nisem niti dedka, ki je kot zdravnik delal na Jukatanskem polotoku in napisal knjigo o tradicionalni medicini Majev,« razlaga sogovornik, ki je Metko spoznal prav v Mehiki, kjer je kot 28-letno dekle tudi sama raziskovala življenje tega ljudstva.