Povprečna neto plača v Sloveniji je 1014 evrov. Da bi lahko kupili najcenejše 65 kvadratnih metrov veliko stanovanje (148.000 evrov), bi morali za nakup nameniti vse dohodke v naslednjih 12 letih. Če bi za omenjeno vsoto najeli kredit pri banki, bi morali naslednjih 30 let vsak mesec plačevati obrok v višini 689 evrov.
Po številnih zapletih je Stanovanjski sklad RS včeraj končno objavil razpis za prodajo stanovanj v soseski Zeleni gaj. Razpis se je napovedoval kar nekaj časa. Sklad je namreč kar leto dni preverjal interes na trgu. Na spletu so objavili anketo, s katero so zbirali podatke o tem, kakšna stanovanja potencialni kupci pričakujejo, kaj potrebujejo in koliko so pripravljeni plačati za kvadratni meter nove nepremičnine.
Na podlagi zbranih podatkov in sredstev, vloženih v sosesko, je sklad izoblikoval cene, ki jih je objavil že 30. maja: 1935 evrov za kvadratni meter za kompleks z oznako F4 in 1840 evrov za kvadratni meter za objekte iz kompleksa F5.1. Cene so takrat strokovnjaki označili za primerne, številni potencialni kupci so v roke vzeli kalkulatorje in že računali, kako bodo povprečno 65 kvadratnih metrov veliko stanovanje dobili za komaj znosnih, a dosegljivih 120.000 evrov.
A marsikdo je bil včeraj, ko so bile objavljene cene stanovanj, razočaran. Petinšestdeset kvadratnih metrov velikega stanovanja se namreč ne da dobiti za manj kot 148.000 evrov. Cena najdražjega pa je celo 189.317 evrov. Cene stanovanj v F4 glede na površino znašajo od 90.000 do 255.000 evrov, v F5.1 pa od 95.000 do 208.000 evrov.
Kot je na novinarski konferenci v stanovanjski soseski povedal direktor sklada Žiga Andoljšek, so ceno oblikovali kot pošteno tržno ceno, ki pokriva vse stroške gradnje. Sklad je za objekte, ki so končani in kjer so zdaj naprodaj stanovanja, namenil 53 milijonov evrov.
Stanovanja so na voljo fizičnim osebam, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji. Očitno vodstvo sklada, ki pravi, da so glede prodaje zmerni optimisti, računa na velik naval, saj so oblikovali celo prednostno listo, za primer, da bo kupcev več kot stanovanj. Tako so med kupci najbolj zaželene mlade družine z vsaj enim predšolskim otrokom (med njimi družine, ki prvič rešujejo stanovanjski problem), nato družine z vsaj enim osnovnošolskim otrokom, družine z enim otrokom, ki je v srednji šoli ali na fakulteti, gibalno ovirani in mladi (do 27. leta). Znotraj teh kategorij bodo imeli prednost tisti, ki so vključeni v nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo, ki imajo več otrok ali otroka s posebnimi potrebami.
Sklad je v preteklih obvestilih za javnost napovedoval, da bi utegnil kupcem nuditi tudi posojila, a kot se je izkazalo, se bodo morali kupci tudi tokrat obrniti na komercialne banke. Posebno ponudbo stanovanjskih kreditov so tako včeraj že predstavile nekatere banke. A kot je zapisala ena spletnih komentatork: »Če hočeš pri nas dobiti kredit, moraš najprej banki dokazati, da kredita v bistvu sploh ne rabiš ... potem ti ga pa dajo.« Pogoji za pridobitev so seveda redna zaposlitev in dovolj visok dohodek ter primerna garancija.
Nepremičninski strokovnjaki menijo, da je cena stanovanj sicer korektna, da se jih bo dalo prodati, da pa velikega navala kupcev ni pričakovati. Prav tako strokovnjaki opozarjajo, da je le malo verjetno, da bodo stanovanja kupovale mlade družine, saj te večinoma niso kreditno sposobne in nimajo večjih prihrankov.
Nekateri opozarjajo, da sklad pri stanovanjih, ki jih prodaja, ne bo zadržal predkupne pravice, kar pomeni, da jih lahko kupci takoj preprodajo naprej ali pa jih kupijo in nato oddajo.
Sklad bo prijave zbiral do 15. septembra, nato bo 16. oktobra izbral kupce in jim po podpisu pogodb predal stanovanja.
