Slovenija

Tožilstvo za Goršeta predlaga 12 let zapora

STA
10. 4. 2014, 14.53
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

V sojenju v zadevi Hidro Koper so danes na koprskem okrožnem sodišču zaključili dokazni postopek, tako da so prišle na vrsto zaključne besede. Tožilka Barbara Milič Rožman je za Braneta Goršeta predlagala enotno kazen 12 let zapora in denarno kazen v višini 2800 dnevnih zneskov. Tožilka predlaga zaporne kazni tudi za vse tri soobtožene.

www.brane-gorse.com
Brane Gorše je še eden od "veljakov", ki jim višje instance kot po tekočem traku nižajo zaporne kazni ali jih celo oproščajo.

Pred zaključkom dokaznega postopka so stranke sicer vložile še nekatere dokaze. Goršetov zagovornik Emil Zakonjšek je tako vložil sklep ljubljanskega višjega sodišča iz meseca marca, ki je zavrnilo pritožbo družbe NB Nekretnine na odločitev sodišča prve stopnje. Omenjeno podjetje je namreč od Republike Slovenije in Goršeta terjalo 2,5 milijona evrov, kolikor naj bi znašal preplačan znesek za nakup Hidra Koper v stečaju.

Višja državna tožilka Milič Rožmanova je za Goršeta predlagala pet let zapora za kaznivo dejanje poslovne goljufije, štiri leta zapora za zlorabo položaja ter štiri leta zapora za pranje denarja, ter nato predlagala enotno zaporno kazen 12 let ter enotno denarno kazen 2800 dnevnih zneskov.

Poleg tega je tožilka predlagala tudi odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi, in sicer odvzem premoženja družbe Finis vključno s pripadajočo nepremičnino, ki je bila prepisana na Matjaža Bizjaka in Franca Goršeta, ter odvzem Goršetovih starodobnikov. Prav tako je Milič Rožmanova sodnemu senatu za Goršeta predlagala še podaljšanje zavarovanja premoženja in podaljšanje pripora.

Gorše je kot stečajni upravitelj Hidra Koper vedel, da imajo zemljišča Hidra Koper status javnega dobra in jih zato ni mogoče uvrstiti v stečajno maso, pa je to vseeno storil. Ob tem je izkoristil dejstvo, da mu je stečajni senat zaupal, podjetje NB Nekretnine pa po nakupu družbe Hidro Koper ni moglo vpisati lastništva nad zemljišči, je kaznivo dejanje poslovne goljufije v vrednosti skoraj 2,5 milijona evrov opredelila Milič Rožmanova.

Tožilka trdi tudi, da je šlo pri odkupu terjatev Hidra Koper s strani družbe Ofis za protipravno pridobitev premoženjske koristi. Da je šlo v tem primeru za navezo med Goršetom ter Polono Kuhar in Stajko Skrbinšek, ki sta krivdo priznali, dokazuje tudi vsebina dokumentov, ki so jih našli v računalniku Kuharjeve.

Gorše se je zavedal dvojne vloge, ko je kot stečajni upravitelj Hidra hkrati odkupoval terjatve podjetja, zato je svojo sled zakril prek drugih, je pa sam zagotovil večino od dobrih 300.000 evrov, kolikor je Ofis skupno izplačal za odkupe terjatev, je še navedla tožilka.

Za pomoč pri kaznivih dejanjih je tožilka za Barbaro Gorše in Vlada Petka predlagala enotno kazen petih let zapora, za Rudolfa Trčka pa leto dni zapora. Za vse tri je tožilka prav tako predlagala tudi denarne kazni.

Goršetova soproga Barbara in Vlado Petek sta po prepričanju tožilke kriva pomoči pri več kaznivih dejanjih. Barbara Gorše je dovolila, da se izvedejo nakazila na njeno družbo, ki pa je služila zgolj kot kulisa z Goršetove transakcije. Podobno pa je ravnal tudi Petek, pri čemer sta oba soobtožena vedela, da se želi Gorše oddaljiti od svojih ravnanj v stečajnih postopkih.

Tudi Trček je po besedah Milič Rožmanove vedel, da se z njegovo bančno kartico izvajajo določene transakcije in da sodeluje pri protipravnem ravnanju. Na ta način je Trček pomagal pri zakrivanju nelegalne poti Goršetovega denarja.