Zaradi spremenjenega hidrološkega režima reke Drave ob izgradnji kanala za hidroelektrarno Zlatoličje in nizkega vodostaja reke, kar je imelo za posledico ukinitev brodarjenja čez reko na območju med Zgornjim Duplekom in Ptujem, so se že pred desetletji pojavile želje in potrebe po izgradnji dodatnega mostu čez Dravo, ki bi povezoval naselji Vurberk in Starše. Ne nazadnje, so prepričani mnogi, gre za obvezo Dravskih elektrarn Maribor (DEM) ob gradnji prehoda prek reke Drave ob izgradnji HE Srednja Drava 1 v Zlatoličju.
Pred dnevi so opazili geodete.
Na omenjenem območju so namreč nekoč vozili kar trije brodi, ki so jih ukinili prav zaradi nizkega vodostaja, kar pa je povzročilo velike težave tamkajšnjim prebivalcem, ki imajo v lasti kmetijska in druga zemljišča na nasprotnem bregu Drave. Prizadevanja za izgradnjo mostu so postala še bolj aktualna ob načrtovanju avtocestne povezave na odseku Slivnica-Draženci-Gruškovje pred približno desetimi leti, a tudi takrat do začetka ni prišlo. Zdaj, v letu 2103, pa je pričetek gradnje ponovno aktualen, posebej ker je bilo pred dnevi opazili tudi geodete, ki so opravljali meritve, potrebne ob takšnem gradbenem posegu.
Ljudje potrebujejo most
Predsednik civilne iniciative Most čez reko Dravo v Staršah, Janez Ekart, je dejal, da je glavna naloga pobude izpolnitev zahteve DEM iz odločbe vodnogospodarskega dovoljenja, v katerem je določeno, da je investitor dolžan poskrbeti za ustrezne prehode čez Dravo na območju obstoječih brodov, če pri minimalnih vodah v Dravi ne bi bil več mogoč prevoz z brodom. „Občani Starš potrebujejo most, da lahko dostopajo do zemljišč, ki jih obdelujejo na levem bregu reke Drave, pa tudi zaradi dnevnih migracij ter turističnega in športnega razvoja tako občine Starše kot občine Duplek,“ je dejal Ekart, medtem ko jim Viljem Pozeb, direktor DEM, odgovarja: „Po sestanku na občini Starše v letu 2011 smo s soglasjem obeh županov naložili Pravni fakulteti v Mariboru izdelavo študijo, ki naj pokaže obveznost DEM za izgradnjo mostu. Iz nje je razvidno, da naša obveznost do izgradnje mostu ne obstaja in da bi morebitna obveznost za obveznost graditve mostu s strani DEM, zapisana v gradbenem dovoljenju, že zastarala, saj je od izdaje gradbenega dovoljenja do danes poteklo že več kot 58 let,“ pojasnjuje Pozeb. Poudarja, da DEM plačujejo občini Starše vse od njenega obstoja iz naslova nadomestil za stavbno zemljišče kakor tudi koncesijsko dajatev. V zadnjih desetih letih so jim plačali že več kot 8 milijonov evrov, kar bi, tako Pozeb, zadostovalo vsaj za gradnjo dveh mostov.
V zadnjih desetih letih plačali več kot 8 milijonov evrov.
Pravico bodo iskali na sodišču
Nekdanji dupleški župan Janez Ribič, zdaj poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, pravi, da ni ideja o gradnji mostu med Vurberkom v občini Duplek in Staršami nikoli zastarala, zato od tovrstne želje in potrebe ne bodo nikoli odstopili. „Upamo, da se bo vendarle našel denar na nivoju države in DEM za gradnjo mostu. Ne nazadnje tovrstno gradnjo še vedno podpirata tudi obe občini, moje aktivnosti, kot poslanca, pa se bodo pričele, ko se bo zadeva pričela umeščati v prostor. Takrat si bom na pristojnih ministrstvih prizadeval za posamezne pogovore in zadevo pripeljal tako daleč, da se bodo lahko umestile v državni proračun,“ je poudaril Ribič. Spomnil je, da so DEM po gradnji HE Zlatoličje obljubile gradnjo mostu in bi moral takratno obvezo tudi izpolniti. Župan občine Duplek Mitja Horvat pa pravi, da glede na zavezo DEM ob izdaji gradbenega dovoljenja za HE Zlatoličje gotovo obstaja moralna in etična dolžnost po izpolnitvi obljube. „To bi moralo veljati za neko državno podjetje, ki da nekaj na dobro ime in si želi dobrega sodelovanja z okoljem, ki mu daje vir dohodka. Glede na pravno mnenje, ki ga je podala pravna fakulteta Maribor, pa pravno DEM niso dolžne zgraditi mostu,“ je dejal Horvat.
Moralna dolžnost po izpolnitvi obljube.
Tudi na občini Starše so še vedno prepričani, da so DEM dolžne zgraditi most, in bodo tudi vztrajali na tem. Župan Bojan Kirbiš je dejal: „Bili smo na sestanku pri direktorju DEM, ki nam je odgovoril, da nimajo pravne podlage za to zahtevo, zato bomo prisiljeni dolg dokazati na sodišču, čeprav imamo dokazilo v vodnogospodarskem soglasju, ki je sestavni del gradbenega dovoljenja. V soglasju pa je zapisano, da je treba na mestih, kjer so bili brodovi, zagotoviti ustrezne poti prek Drave,“ razlaga Kirbiš in dodaja, da so občani Starš ustanovili civilno iniciativo, podobno pa pričakujejo tudi v dupleški občini.
