Slovenija

Prva ovadba v primeru izginulih referendumskih podpisov

STA/M.J.
22. 8. 2013, 17.40
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Potem ko več preiskav ni pokazalo, kje naj bi podpisi pod referendum o slabi banki izginili - na ministrstvu za notranje zadeve ali v DZ, je policija zaradi suma nevestnega dela v službi ovadila nižjo uradnico na ministrstvu.

Mediaspeed

Šlo naj bi za vodjo sektorja za registracijo prebivalstva in javne listine Alenko Colja. Podpise za referendum o slabi banki je jeseni lani vložil Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije, ki deluje znotraj Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). V državnem zboru so po opozorilih sindikata ugotovili, da je sindikat vložil 3127 podpisov, ministrstvo za notranje zadeve pa je državni zbor obvestilo, da je preverjalo 2733 podpisov, od katerih je veljavnih 2346.

Interna preiskava v državnem zboru je pokazala, da je služba DZ z ministrstva za notranje zadeve prejela 36 listov s podpisi manj, kot jih je tja poslala. V internem nadzoru na notranjem ministrstvu pa so ugotovili, da pri njih nepravilnosti ni bilo, saj so prejeli 2733 podpisov, kolikor so jih tudi pregledali, in da so jih toliko tudi vrnili DZ.

Ovadba proti uradnici na ministrstvu je bila sicer podana že junija, pristojna državna tožilka pa da primer še proučuje. Po neuradnih informacijah gre za vodjo sektorja za registracijo prebivalstva in javne listine Alenko Colja, ki je oktobra lani od služb DZ prevzela dokumentacijo s podpisi za začetek referendumskega postopka. Te je v DZ vložil Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije, kot vodja sektorja pa je Coljeva določila 28 uslužbencev, ki so preverjali pravilnost in verodostojnost prejetih podpisov.

Minister za notranje zadeve Gregor Virant, ki je bil v času afere sicer predsednik DZ, je danes pred sejo vlade pojasnil, da se ovadba nanaša na kaznivo dejanje nevestnega dela v službi, kar "očitno pomeni, da ne gre za neko naklepno kaznivo dejanje in verjetno tudi ni šlo za neke politične pritiske", zato zanj to ni "kakšna posebej nova okoliščina".

Na vprašanje, ali bodo zoper uslužbenko uvedli kakšne sankcije, je Virant odgovoril, da je po njegovem mnenju zgodba s podpisi predvsem posledica "dolgoletnih šlampastih postopkov", za kar da bi težko krivili eno uslužbenko, ki je delala tako, kot se je prej delalo že 20 let.

Odločitve policije ni želel podrobneje komentirati, ker da tudi vsebine ovadbe ne pozna, prav tako pa je zadeva v rokah tožilstva. Če bi se kadar koli za katerega koli uslužbenca izkazalo, da je storil kaznivo dejanje, pa avtomatično sledi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, je še poudaril.

Po mnenju Vinka Gorenaka, ki je bil v času afere minister za notranje zadeve, pa kazenska ovadba zoper uslužbenko ministrstva ni noben dokaz za to, da so referendumski podpisi izginili na ministrstvu.

Ovadba se po njegovem mnenju "očitno" ne nanaša na to, da so podpisi izginili na ministrstvu, ampak na to, da je omenjena uslužbenka liste s podpisi po delovnem času pustila na svoji delovni mizi in jih ni zaklenila v omaro. "To je torej vsebina kazenske ovadbe in nikakor ne gre za to, da bi omenjeni uslužbenki policija dokazovala, da jih je namenoma ali po čigavem naročilu kakorkoli odtujila," je zapisal Gorenak, ki je sicer na dopustu v tujini.

Generalni sekretar ZSSS Milan Utroša pa je prepričan, da je policija našla zgolj žrtev pritiskov. Kot je dejal za časnik Delo, ki je prvo poročalo o ovadbi, "kdorkoli je to storil, tega zagotovo ni izvedel na lastno roko, ampak je dobil navodila nadrejenih".

Izjava Utroše, "ki krivdo za izginule referendumske podpise vali na mene, je zgolj in samo dokaz njegove že večkrat potrjene ultra leve politične usmerjenosti in ne sindikalnega dela", pa meni Gorenak, ki ga je zlasti zaradi te afere doletela interpelacija, a jo je uspešno prestal.

Po Gorenakovem mnenju kazenska ovadba zoper omenjeno uslužbenko, tako kot ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije, upravne inšpekcije in informacijske pooblaščenke, ni dala odgovora na vprašanje, kje so referendumski podpisi izginili.

V omenjenem primeru je bilo namreč izvedenih več preiskav. Informacijski pooblaščenec v inšpekcijskem nadzoru ni mogel ugotoviti vzroka za izginule podpise, kot tudi ne, ali so podpisi izginili namenoma. Tudi svet Komisije za preprečevanje korupcije je ugotovil, da ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, kje so bili listi izgubljeni in ali so bili morebiti odtujeni. Inšpektorat za javno upravo pa je ugotovil nekatere kršitve uredbe o upravnem poslovanju in navodil o upravljanju z dokumentarnim gradivom na notranjem ministrstvu. V omenjenem primeru je interni nadzor izvedlo tudi ministrstvo, a krivca ni odkrilo.

Protikorupcijska komisija in informacijski pooblaščenec danes ovadbe ne komentirata. V uradu informacijskega pooblaščenca so le ponovili ugotovitve svojega inšpekcijskega nadzora, predsednik protikorupcijske komisije pa zaradi prezasedenosti danes ni na voljo za izjave.

So pa na ministrstvu za notranje zadeve po lanskoletni aferi, ko je izginil del podpisov za sklic referenduma o slabi banki, izboljšali pravila postopka z referendumskimi podpisi, tako da bodo postopki bistveno bolj natančni in zanesljivi. Tudi v DZ so glede na izkušnjo zaostrili določbe navodil o pisarniškem poslovanju, so zapisali za STA.