Slovenija

VIDEO: Slovenec, ki ima dve vojaški reaktivni letali je ...

Cveto Polak
10. 8. 2013, 09.10
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Primož Jovanovič – Kiko se je z letenjem začel ukvarjati leta 1993 v Ajdovščini. Najprej kot jadralni pilot, potem pa ga je pot peljala do dovoljenja za športnega pilota motornega letala in pozneje, ko je ugotovil, da bi rad čim več časa preživel v zraku, se je odločil, da bo to tudi njegov poklic, in leta 1996 je odšel na letalsko akademijo v ZDA.

Cveto Polak, video: Rado Petrovič
»Zdi se mi, da bi morali mediji in tudi mi sami piloti letalstvo bolj približati ljudem in pokazati, da piloti nismo neki Supermani, pač pa običajni ljudje, ki se pač ukvarjajo s stvarjo, ki nam je zelo všeč.«

Kdo lahko postane pilot?

Moramo ločiti med poklicnimi in hobi piloti, začetek pa je pri obeh enak. Za športnega pilota moraš biti zdrav, star vsaj 17 let in imeti moraš dovolj finančnih sredstev. Kandidat se vključi v eno od letalskih šol, kjer mora opraviti teoretični in praktični del. Po tem programu, ki traja od pol do enega leta, gre lahko polagat licenco za športnega pilota, s katero leti za hobi ali nadaljuje karierno pot za pilota potniškega ali vojaškega letala.

Cveto Polak, video: Rado Petrovič
Za uro leta s tem 'lepotcem' je potrebno zelo globoko seči v žep.

Zakaj ste si nabavili reaktivno letalo?

To, kar je za mano, je nekdanje jugoslovansko vojaško šolsko letalo galeb G-2, ki ga je izdelovala bivša država. V to letalo sem bil že od nekdaj zaljubljen, že v Ajdovščini sem kolegom, ki so se mi vedno smejali, govoril, da bom nekega dne v sončnem zahodu naredil en nizek prelet. 20 let pozneje so se mi sanje uresničile. Tako letalo nudi res pravi užitek. Ker sem si vedno želel imeti vojaško šolsko letalo, je bil galeb G-2 logična rešitev, tako cenovno kot tudi tehnično.

Cveto Polak, video: Rado Petrovič

Kje ste ga nabavili?

Leta 1997 je morala Jugoslavija razpoloviti vojno letalstvo in večina letal, ki je šla iz operativne uporabe, so bili galebi G-2 in jastrebi. Nekaj jih je šlo v razrez, nekaj pa bilo prodanih na civilne trge. Največ v ZDA, kjer sem tudi našel ti dve letali, tam je bila cena veliko dostopnejša kot na primer v Srbiji.

Kako pa lahko izkoristite ti letali?

Letali operira aeroklub Aquila Air Adventures, katerega ustanovni član sem jaz. Prvotni namen je čisti užitek in letenje za svojo uporabo. Letali sta bili nabavljeni pred tremi leti in sedaj so se pokazale tudi razne poslovne priložnosti … Na primer za reklamne storitve, snemanje videospotov, prireditve, šolanje in podobno. Prek mojega kluba pa lahko člani poletijo, da vidijo, kakšen je občutek.

Cveto Polak, video: Rado Petrovič
Enega Galeba je nabavil na Floridi, drugega v Kaliforniji.

Kakšni so stroški?

Vsako letalo imamo fiksne in variabilne stroške – gorivo, razna mazila in podobno. Fiksni stroški pa so: zavarovanje, hangariranje. Mesečni stroški se gibajo od 300 do 400 evrov, da sta tu, kjer sta. V tem primeru se moram zahvaliti Aerodromu Ljubljana, kjer sta galeba. Priskočili so na pomoč in mi kot sponzorji pomagajo, da imam čim manj stroškov. Galebi so zelo redki, na svetu jih leti le še 10 in Aerodrom je videl tu možnost, da lahko pomaga pri zgodovinskem projektu ohranjanja letalske kulture.

Koliko bi morali odšteti za en polet z vami?

Ura ni ravno poceni, predvsem zaradi visokih stroškov vzdrževanja in goriva. Ob polni obremenitvi (akrobatski program) troši nekje od 900 do 1000 litrov kerozina na uro. Če bi se radi počutili, kot na primer Tom Cruise v Top Gunu, je dovolj pol ure letenja. Tak program vsebuje veliko akrobatskih manevrov in stane 1500 evrov. Ura letenja s stroški vred pa 2500 evrov.

Primož je poudaril, da ga zelo moti, ker so določeni ljudje in tudi mediji pisali o tem, da sta letali leta 1991 sodelovali pri agresiji na Slovenijo. To je osnovno vojaško šolsko letalo brez oborožitve, namenjeno le šolanju pilotov. Letalo, ki je sodelovalo v bojnih operacijah, ne more biti vpisano v civilni register. Obe letali sta vpisani v ameriški register in nimata za sabo nobenih bojnih aktivnosti ne v Sloveniji ne drugje. 

Ste se že znašli v kakšni nevarni situaciji?

Letim že od leta 1993 in posebne, življenjsko nevarne situacije še nisem doživel, imel sem nekaj manjših nujnih situacij, ki so bile obvladane. Najbolj znan pa je moj letališki pristanek v Ajdovščini z jadralnim letalom, in to na zelo kratkem in neravnem terenu. To je bil edini stresni dogodek, ki sem ga doživel. Kot vsak človek tudi pilot raste, več kot imaš izkušenj, bolj paziš in odpravljaš možnosti za napake.

Cveto Polak, video: Rado Petrovič
Pilotsko kariero je začel v Ajdovščini.

Kaj pa menite o hudih letalskih nesrečah, ki so pretresale svetovno javnost?

Za 95 odstotkov letalskih nesreč je kriv človeški faktor, ki ga odpravljamo z dodatnim šolanjem in z letenjem z  glavo. Sam letim kot kopilot v podjetju Adria Airways, ki je ena najbolj varnih letalskih  družb na svetu. Vse civilne letalske družbe imajo zelo strog način šolanja in vzdrževanja. Na letalstvo na žalost še vedno gledamo kot na nekaj nevsakdanjega in temu primerni so tudi odzivi na nesrečo, ki se zgodi. Letalstvo samo je veliko bolj varno kot ves drug promet. Če gledamo na število preletenih kilometrov in pripeljanih potnikov, se zgodi zelo malo nesreč, ki pa so medijsko zelo izpostavljene in prav mediji podpihujejo stvari.

Kako preživljate prosti čas?

Letenje je v moji krvi, ves prosti čas preživim z letali. To si predstavljam kot vrhunski šport, in če hočeš biti dober, se moraš tudi v prostem času ukvarjati s tem. Letenje je zame poklic in način življenja in vse se vrti okoli tega.