Slovenija

Na volitve samo zato, da Janša ali Janković ne bosta premierja

STA / S.R.
10. 6. 2013, 11.41
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Anketa Slovenski utrip kaže, da bi v primeru parlamentarnih volitev minulo nedeljo največ, 16,3 odstotka anketirancev volilo SD.

Mediaspeed
Mnogi bi šli na volitve samo zato, da Janković ali Janša ne postaneta premierja.

Anketa ugotavlja tudi, da zdajšnje vlade ne podpira 59,1 odstotka vprašanih, 62,5 odstotka anketirancev pa meni, da se Slovenija ne bo sposobna rešiti iz krize brez mednarodne finančne pomoči.

Glede podpore sedanji vladi je 34,4 odstotka vprašanih odgovorilo, da jo podpira, 6,4 odstotka pa je bilo neopredeljenih. Če bi bile minulo nedeljo parlamentarne volitve - anketiranje je potekalo v času od 3. do 7. junija - bi SDS volilo 13,3 odstotka anketirancev, PS pa 6,3 odstotka. DeSUS bi volilo 4,1 odstotka vprašanih, SLS štirje odstotki, DL 2,5 odstotka, NSi 2,1 odstotka, SNS 1,9 odstotka, LDS 1,1 odstotka, Zares pa 0,8 odstotka vprašanih. Dobra četrtina anketirancev ne bi volila nobene stranke, 12,1 odstotka anketirancev ne ve, katero stranko bi volili, sedem odstotkov pa jih ne bi šlo na volitve.

 
Na vprašanja glede dveh ponujenih razlogov, zaradi katerih bi vprašani šli na naslednje volitve, je največ anketirancev (45,1 odstotka) odgovorilo, da bi šli na naslednje volitve samo zato, da Janez Janša ne bi ponovno postal predsednik vlade, 15 odstotkov bi jih na volitve šlo samo zato, da bi s svojim glasom prispevali, da bi Janša ponovno postal predsednik vlade, 34,8 odstotka pa jih je odgovorilo, da jim je vseeno, če bo Janša ponovno predsednik vlade.

Na podobno zastavljeno vprašanje je več kot polovica (58,2 odstotka) anketirancev odgovorila, da bi šla na volitve samo zato, da Zoran Janković ne bi postal predsednik vlade, 5,6 odstotka bi šlo zato volit, da bi postal predsednik vlade, 32,6 odstotka pa jih je odgovorilo, da jim je vseeno, ali bo Zoran Janković predsednik vlade.

Raziskava se je sicer tokrat osredotočala na tematiko politično-nazorskih usmeritev slovenskega prebivalstva in odnosa do nekaterih pojmov. Kar 38,9 odstotka anketirancev ne ve oz. ni odgovorilo, ali bi sebe uvrstili na politično levico ali desnico.

Med ostalimi jih je največ (19 odstotkov) odgovorilo, da bi se uvrstili na desno sredino, sledijo pa tisti (16,6 odstotka), ki bi se uvrstili v levo sredino. V primerjavi s preteklim letom se je nekoliko povečal delež tistih, ki se uvrščajo pod desnico oz. v desno sredino, zmanjšal pa delež tistih, ki se uvrščajo na levo sredino oz. v levico.

Glede reševanje krize 62,5 odstotka anketirancev meni, da se Slovenija ne bo sposobna rešiti iz krize brez mednarodne finančne pomoči, 33,7 odstotka vprašanih meni, da se bo sposobna rešiti.

Privatizacije podjetij v večinski državni lasti največ, 36,7 odstotka vprašanih ne podpira, s 34,8 odstotka sledijo tisti, ki privatizacijo podpirajo.

V telefonsko opravljeni raziskavi je sodelovalo 907 polnoletnih prebivalcev Slovenije, opravila pa jo je Fakulteta za uporabne družbene študije.