Ursula von der Leyen: "Kar sem videla v poplavljenih krajih, je srce parajoče"

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes zaradi poplav na obisku v Sloveniji. Na novinarski konferenci je dejala, da jo je pretreslo, ko je videla kraje, ki so jih prizadeli voda in plazovi.

Ključno sporočilo, ki ga je na popoldanski novinarski konferenci ob obisku predsednice Evropske komisije predal Robert Golob - ta jo je spremljal ves čas - , je bilo, da ljudje niso in ne bodo sami v tej hudi stiski. “Nikogar ne bomo izpustili, vsem bomo pomagali,” je poudaril.

Povedal je še, da je zadovoljen, ker se je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v živo oglasila v Sloveniji in se na lastne oči prepričala o razmerah v državi, ki so posledica obilnega deževja.

Von Der Leyen je predsednik Golob sprejel na Brdu pri Kranju.

Golob je povedal še, da so narasle vode in plazovi poškodovali domove najmanj 10.000 Slovencem: “Obupani so, strah jih je, kako bodo izšli iz tega, kar jih je doletelo, zato naj še enkrat poudarim, da je glede teh njihovih skrbi naše osrednje sporočilo, da smo tu – da bo pomoč Slovenije in Evropske unije hitra in učinkovita,” je potolažil.

Popisa ne bodo čakali

Dejal je še, da je Evropska unija (EU), “najboljše, kar se je Sloveniji in Evropi zgodilo zadnjih 100 let,” saj da se ravno v takih situacijah izkaže njena moč. “Nemudoma oziroma takoj, ko smo zaprosili, smo od EU dobili pomoč v obliki težke mehanizacije, helikopterjev in drugega. Zdaj se bližamo fazi rekonstrukcije in tudi pri tem lahko računamo na pomoč EU,” je dejal.

Napovedal je še, da ne bodo čakali, da občine popišejo škodo, ampak bo država denar dala že prej.

Bobo

Ursula von der Leyen

Navdušujoča solidarnost

Von der Leyen je na novinarski konferenci, ki je sledila ogledu prizadetih krajev, izjavila, da je to, kar je videla na terenu “srce parajoče. Sočustvujem z žrtvami poplav in s svojci tistih, ki so v tej katastrofi izgubili življenje. Hkrati pa sem videla še en obraz tega zahtevnega časa – izjemno medsebojno povezanost in solidarnost, ki me je prevzela,” je bila nabita s čustvi.

“Srečala sem ljudi, ki si stojijo ob strani v težkih časih, vlado, ki se je odzvala hitro, civilno zaščito, prostovoljce, vojsko, gasilce, policijo, Rdeči križ in druge, ki dajejo vse od sebe. Solidarnost je slovenska kvaliteta, ki izstopa,” je izpostavila in dodala, da “Evropa stoji z vami.”

Napovedala je, da bo iz solidarnostnega sklada EU Slovenija skupno prejela 400 milijonov evrov nepovratnih sredstev; letos 100 milijonov, prihodnje leto pa še 300. Ampak to še ne bo vse - iz evropskih skladov je na voljo še več denarja.

A Slovenija mora zdaj najprej oceniti škodo in podati zahtevek za sredstva iz solidarnostnega sklada, je dodala in poudarila, da je hitrost bistvena. Čas pa je po njenih besedah ključen tudi pri pridobivanju dodatnih sredstev iz sklada EU za okrevanje po pandemiji covida-19, v katerem je Sloveniji na voljo še 2,7 milijarde evrov posojil.

Slovenija mora zahtevek za dodatna posojila podati do konca avgusta. Zato sta se premier Golob in predsednica Komisije von der Leyen dogovorila o takojšnji ustanovitvi skupne delovne skupine, ki bo Sloveniji omogočila pridobitev teh sredstev.

Golob je poudaril, da bo pri dodatnih sredstvih iz sklada za okrevanje, pa tudi sredstvih iz kohezijske politike pomembno to, da jih bo mogoče preusmeriti v obnovo po poplavah. “Če jih ne moremo preusmeriti v rekonstrukcijo, nam praktično ne koristijo,” je povedal.

Predsednica Komisije je zagotovila, da bo Bruselj pri tem “maksimalno prožen”.

Potem, ko si je predsednica von der Leyen s premierjem iz helikopterja ogledala nekatera območja, ki so jih prizadele poplave, kot so Komenda, Mengeš, Kamnik, Luče, Ljubno ob Savinji in Mozirje, v živo pa je obiskala Črno na Koroškem, je svoj obisk nadaljevala v Ljubljani, kjer se je srečala s predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič, imela je tudi pogovor s predsednico republike Natašo Pirc Musar.

Srečanje med Pirc Musar in von der Leyen je minilo v znamenju stališča, da moramo na takšne naravne katastrofe odreagirati s skupnimi napori na nacionalni in evropski ravni.

Posebno pozornost sta sogovornici namenili tudi vplivu klimatskih sprememb. Strinjali sta se, da je nujno potrebno dodatno opredeliti ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in se tako prilagoditi novim okoliščinam. Predsednica države pa je izpostavila še, da je v času obnove potrebno slediti trajnostnim rešitvam.

Pirc Musar se je zahvalila predsednici Komisije za hitro odzivanje EU ter izraženo solidarnost v teh težkih trenutkih. Ob tem je izpostavila pomen tesnega sodelovanja med državami članicami Evropske unije za zaščito pred naravnimi nesrečami: “Hvala vsem državnikom in državljanom sosednjih držav, držav regije in Evropske unije, ki so se takoj odzvali in Sloveniji poslali pomoč. Dobro se z dobrim vrača, Slovenija je hvaležna.”