V Sloveniji proizvedemo toliko električne energije, da bi z njo lahko pokrili večino, kar 80 odstotkov naših potreb. Ob tem pri proizvodnji ne uporabljamo ne plina ne nafte, tudi lignit, ki ga kurijo v TEŠ 6, prihaja iz domačega rudnika. Meseca maja smo tako 43,8 odstotka elektrike proizvedli v Jedrski elektrarni Krško, 31,3 odstotka jo je prišlo iz naših hidroelektrarn, 21,7 odstotka iz TEŠ 6 in 3,1 odstotka iz sončnih in vetrnih elektrarn. Logično vprašanje je seveda, zakaj so se potem tudi pri nas tako močno zvišale cene elektrike?
Razlog je v načinu delovanja električnega omrežja in v dejstvu, da se proizvedene elektrike ne da shraniti. Kot pravi dr. Rafael Mihalič s Fakultete za elektrotehniko, smo si zamislili sistem v katerem lahko do elektrike prosto dostopamo kadarkoli in s kakršnokoli potrebo, seveda v okviru dogovorjenih omejitev, ki jih zagotavljajo varovalke in pametni števci. »Če hočemo sistem imeti še naprej tak, to stane.«, pravi Mihalič.
Proizvedemo dovolj, a ne v vsakem trenutku
Ker lahko do elektrike tako prosto dostopamo, morajo skrbniki omrežja biti pripravljeni v vsakem trenutku zagotoviti dovolj velike količine. Poraba elektrike niha in ko se pojavi presežno povpraševanje, ki ga naše elektrarne ne morejo pokriti, moramo elektriko uvoziti in ko je povpraševanja premalo, proizvodnja pa prevelika, moramo elektriko izvoziti. Cena po kateri elektriko kupujemo in prodajamo pa se oblikuje na borzi, kjer se cena naše električne energije sreča s tisto, ki je proizvedena v tujih elektrarnah. Cena doma proizvedene električne energije za mesec marec je bila 79 evrov na megavatno uro, cena uvožene pa okoli 260 evrov na megavatno uro, kar nato znatno zviša račun, ki ga prejme uporabnik. Profesor Mihalič ob tem opozarja, da se moramo zavedati, da so elektro podjetja, kljub vsemu podjetja, katerih naloga je čim večji dobiček.
So krivi obnovljivi viri energije?
A da so cene danes tako visoke, niso krive samo visoke cene določenih energentov, panika zaradi pomanjkanja in želja po dobičku lastnikov elektrarn. Kot meni Rafael Mihalič EU že 30 let zatira poceni proizvajalce električne energije in favorizira obnovljive vire (OVE). »Lani je TEŠ 6 dala za ogljične kupone več kakor za premog. Na borzo se uvrsti vsa elektrika iz OVE s ceno 0, ostale elektrarne se zvrstijo po ceni od najnižje proti višji. Če hočejo sploh kaj prodati morajo iti s ceno do minimuma, kar pomeni, da vanjo sploh ne morejo vključiti fiksnih stroškov.«
Mihalič je tudi tokrat do usmeritve EU k obnovljivim virom zelo oster: »Elektro energetski sistem EU je bil zgrajen robustno in z veliko mero rezerve. Politika se je z oskrbo z električno energijo dobesedno »igrala« 30 let. Zatirala klasične elektrarne, ugašala normalno delujoče nuklearke, se postavila v podrejen in odvisen položaj od zunanjih dejavnikov (ruskega plina) in do nezavesti favorizirala nezanesljive OVE. In hkrati propagirala električna vozila, električno ogrevanje, vse na elektriko. Sedaj so rezerve počasi izčrpane in realnost je dohitela sanje in sanjače. Ali bolj slikovito; EU 30 let z glavo tolče v betonski zid, sedaj pa jamra, da jo boli glava.«
