Odškodninska tožba zoper državo

Znova o uničeni industrijski konoplji

Samo Strel
20. 6. 2016, 18.03
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Ustavno sodišče je razveljavilo sodbe sodišč, ki so zaradi zastaranja zavračala odškodninski zahtevek pritožnika Dejana Rengea, in zadevo vrnilo v ponovno odločanje murskosoboškemu okrožnemu sodišču.

institut-icana.com
Dejan Rengeo

Leta 1995 je policija neupravičeno požela nasade industrijske konoplje Dejana Rengea, zaradi česar konoplje ni mogel predelati v eterično olje ...

Dejan Rengeo je državo tožil, ker mu je policija v predkazenskem postopku 28. julija 1995 neupravičeno požela nasade industrijske konoplje. S tem mu je povzročila škodo, ker uničene konoplje ni mogel prodati oziroma predelati v eterično olje.

V kazenskem postopku je bil Rengeo oproščen obtožb neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter je po končanem postopku vložil odškodninsko tožbo, vendar je murskosoboško okrožno sodišče ocenilo, da je bila terjatev ob vložitvi tožbe že zastarana. Potekel naj bi tako triletni subjektivni zastaralni rok kakor petletni objektivni zastaralni rok, saj je tožbo vložil šele 7. januarja 2011. Mariborsko višje sodišče je pritožbo zavrnilo, vrhovno sodišče pa je v nadaljevanju zavrnilo še zahtevo za revizijo postopka.

Ustavni sodniki so opozorili, da je ustavnopravno neprimerno z grožnjo zastaranja siliti obdolženca, da še med kazenskim postopkom sproža civilnopravne postopke. 

Vprašanje zastaranja

Pritožnik je v ugovorih opozarjal, da je bil v kazenskem postopku na prvi stopnji dvakrat spoznan za krivega, šele v tretjem sojenju pa je bil očitkov oproščen oziroma mu je bila izdana oprostilna sodba. Te pravnomočne oprostilne sodbe Rengeo naj ne bi mogel prejeti pred 24. januarjem 2008, šele s prejemom pa naj bi začel teči zastaralni rok za odškodninsko tožbo v pravdnem postopku. Ustavno sodišče je pritrdilo pritožniku. Ustava v 26. členu namreč zahteva, da civilnopravni zastaralni rok za zahtevke glede škode, storjene s prisilnimi ukrepi v zvezi s kazenskim postopkom, ne začne teči (in ne teče) vse do pravnomočnega zaključka kazenskega postopka.

Profimedia
Stališče sodišč o zastaranju je po oceni ustavnega sodišča »nerazumno strogo«.

Obenem so ustavni sodniki opozorili, da je ustavnopravno neprimerno z grožnjo zastaranja siliti obdolženca, da še med kazenskim postopkom sproža civilnopravne postopke, v katerih se razpravlja o protipravnosti prisilnih ukrepov, ki so bili zoper obdolženca odrejeni in izvršeni na podlagi kazenskopravne zakonodaje. Stališče sodišč o zastaranju je po oceni ustavnega sodišča »nerazumno strogo« tudi zato, ker bi na njegovi podlagi pritožnik moral tožiti državo v času, ko bi to zanj pomenilo zavrnitev zahtevka zaradi preuranjenosti ali prekinitev pravdnega postopka do pravnomočnega konca kazenskega postopka.